Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh na mednarodnem seminarju o učenju o človekovih pravicah

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je v ponedeljek, 24. 2., udeležil uvodnega dela mednarodnega izobraževalnega seminarja, ki ga je v Mariboru za približno 40 učiteljev, raziskovalcev in aktivistov nevladnih organizacij iz 17 držav jugovzhodne Evrope pripravila Šola za mir v sodelovanju z Inštitutom za mir in Svetom Evrope.
 
Ombudsman Hanžek je opozoril na dokaj slabi seznanjenosti s človekovimi pravicami v Sloveniji. Urad varuha človekovih pravic najmanj pritožb dobiva od marginaliziranih skupin prebivalstva, kar potrjuje njihovo slabo seznanjenost z lastnimi in tujimi pravicami.
 
"Brez znanja o lastnih in tujih pravicah ni dejavne participacije in spoštovanja pravic," je poudaril Hanžek, obenem pa spomnil, da so leta 1995 Združeni narodi proglasili desetletje učenja človekovih pravic. "Pobudi se je pridružila tudi Slovenija, žal pa državne ustanove šele sedaj začenjajo resneje razmišljati o tem, kaj bi veljalo narediti na področju učenja človekovih pravic in vzgoje za mir. Na srečo so bile veliko bolj dejavne nevladne organizacije, ki pa so brez odločne podpore države dokaj nemočne," je menil Hanžek.
Tudi predsednica Šole za mir in direktorica seminarja Alenka Bregant je opozorila na potrebo po učenju človekovih pravic in vzgoji za mir v Sloveniji. Po njenih besedah trenutno stanje v slovenskem šolstvu potrjuje, da je poznavanje človekovih pravic med pedagogi, strokovnimi delavci in učenci zelo slabo. "Dejstvo je, da so učenju človekovih pravic v trenutno veljavnem nacionalnem kurikulumu namenjene samo tri šolske ure v celotnem času devetletnega obveznega šolanja, in to le kot ena izmed opcij pri predmetu Etika in državljanska vzgoja," je dejala Bregantova.

Še slabše naj bi bilo stanje v srednjem, splošnem in poklicnem izobraževanju, kjer v predmetniku ni predvidenega prostora za človekove pravice. Po ugotovitvah Bregantove zanje tudi ni prostora v rednem izobraževalnem programu ljubljanske in mariborske pedagoške fakultete. "Številne nacionalne raziskave potrjujejo, da so zadnjih nekaj let v Sloveniji ksenofobija, nestrpnost, rasizem in netoleranca v strmem porastu, kar pa se odraža tudi v slovenskem šolskem sistemu oz. v odnosu med učenci in učitelji," je dodala predsednica slovenske Šole za mir.

Udeležence mariborskega seminarja sta nagovorili tudi generalna sekretarka Svetovnega združenja šol za mir (EIP) Monique Prindezis in predstavnica Sveta Evrope Yulia Pererva, ki sta poudarili pomen k človekovim pravicam naravnanega izobraževanja. Po njunih besedah izobraževanje, vključno z učenjem človekovih pravic, predstavlja osnovo vseh naporov za promocijo in zaščito človekovih pravic oz. pomaga ozavestiti prisotnost in vzroke pojava rasizma in ksenofobije, še posebej v šolskem okolju.

Slovenska Šola za mir je sicer nevladno, neprofitno in humanitarno združenje. Včlanjena je v EIP, ki je najstarejša nevladna organizacija za učenje človekovih pravic in vzgojo za mir s posvetovalnim statusom pri OZN, Unescu in Svetu Evrope. Tokratni seminar sodi v okvir projekta Šola za mir - izobraževanje za demokratično državljanstvo, ki ga Šola za mir izvaja s finančno podporo ameriške vlade, Sveta Evrope, EIP, Mirovnega inštituta in mariborske univerzitetne knjižnice.

Projekt se je začel 1. septembra lani in bo trajal do 31. marca letos, vključuje pa postavitev spletne strani in prve slovenske virtualne knjižnice za učenje človekovih pravic, ureditev dokumentacijskega centra in priročne knjižnice Šole za mir in izdajo tematskih publikacij, kot tudi pripravo okroglih miz, kulturnih prireditev in novinarskih konferenc.

Vir: STA, 24. 2. 2003

 

Natisni: