Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Srečale so se slovenske UNESCO ASPnet šole

Ob današnjem dnevu človekovih pravic so se v ljubljanskem Koloseju srečale slovenske šole, ki so vključene v mrežo šol s projektom izobraževanja za mednarodno sodelovanje in mir (Associated schools project for international cooperation and peace). Tokratno srečanje t.i. UNESCO ASPnet šol Slovenije je bilo že četrto zapored, na prireditvi pa sta mlade in njihove mentorje uvodoma pozdravila zunanji minister Dimitrij Rupel in nova ljubljanska županja Danica Simšič, ki jim je položila na srce, da se je vselej potrebno zavedati, da je vsak med nami edinstven in da ima vsak svoje človekove pravice, ki jih je treba spoštovati. Na prireditvi so mladi predstavili tudi različne projekte in tabore, s katerimi se ukvarjajo.
Zunanji minister Rupel je mladim spregovoril o Evropski uniji in prednostih, ki jih bo vstop v zvezo prinesel Sloveniji, tudi na šolskem področju. Med drugim je omenil, da tako kot oni, v šolo hodi tudi naša država, ki bo v teh dneh "končala šolo z imenom EU". Slednja je najvišja šola človekovih pravic, glede katerih je v dosedanjem približevanju EU Slovenija žela v glavnem pohvale, je povedal Rupel. V zvezi z izobraževanjem pa je dodal: "več kot bomo znali in vedeli, bolje bo za nas in našo državo, saj danes vse temelji na znanju".

Srečanja bi se moral udeležiti tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki ga zaradi drugih obveznosti ni bilo, mladim pa je poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal, da je svoje pravice potrebno poznati tudi zato, ker so to tudi pravice drugih ljudi. Varuhovo delo je med drugi opozarjanje na te pravice, je še zapisal Hanžek in dodal, da so otroci v današnjem svetu še vedno prepogosto žrtve revščine in obračunavanj med odraslimi. Srečanja se je sicer udeležila tudi direktorica urada UNESCO za Slovenijo Zofija Klemen Krek.

Prihodnje leto bo sicer minilo pol stoletja od ustanovitve svetovne UNESCO ASP mreže. Kot prva slovenska šola se je vanjo pred desetimi leti včlanila osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana, danes pa ima slovenska mreža 37 članic. S pristopom k mreži so za eno svojih temeljnih nalog vzele vzgojo za kulturo miru in nenasilja, sledeč prvemu stavku ustave organizacije UNESCO: "Ker se vojne porajajo v glavah ljudi, je potrebno v teh istih glavah porajati mir."

UNESCO, organizacija Združenih narodov (ZN) za izobraževanje, znanost in kulturo, je bila ustanovljena, da bi s širjenjem izobraževanja, znanosti in kulture, v korist vsega človeštva, služila miru in mednarodnemu razumevanju. Tudi šole ASP mreže želijo prispevati k istim ciljem, zato so med temami, ki jim namenjajo posebno pozornost, svetovni problemi in vloga sistema ZN pri njihovem reševanju, človekove pravice, demokracija, strpnost in sodelovanje, interkulturno učenje in okoljski problemi in interdisciplinarno reševanje



Matjaž Hanžek
varuh človekovih pravic


Dragi prijatelji!

Najprej se vam opravičujem, ker danes nisem z vami. Upam in želim, da tega  ne sprejmete kot izraz mojega zanemarjanja pravic otrok. Videvamo se velikokrat: pri vas na vaših šolah, pri meni v uradi in tudi na mnogih prireditvah, posvečenih človekovim pravicam, še posebej pravicam otrok. In čeprav me fizično ni tu, verjemite, da se skupaj z vami veselim vseh priložnosti, ki čakajo na vas in skupaj z vami me je strah groženj, kadar nam z njimi pretijo.

Zaradi strahot, ki jih je povzročila druga svetovna vojna, in da se te strahote ne bi nikoli več ponovile, je generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 razglasila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Deklaracija je izraz skupnih prizadevanj za splošno in učinkovito priznavanje, spoštovanje in zaščito temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Je  izraz prizadevanj za trajno zaščito ne le golega življenja vsakega človeka ampak tudi prepričanja, da so neodtujljivi del tega življenja še: spoštovanje osebnega dostojanstva, svobode, osebnega razvoja v skupnosti drugih ljudi, enakih ali različnih po veri, narodnosti, bogastvu, spolu, spolni usmerjenosti in še vrsti drugih lastnosti, ki nas razločujejo ali združujejo. In ta prizadevanja ne smejo nikoli zastati, zato moramo vsak trenutek skrbeti, da se uresničujejo v vsakdanjem življenju.

Da pa je to mogoče, moramo predvsem dobro poznati svoje pravice, istočasno pa se moramo zavedati, da moje pravice niso samo moje, ampak pripadajo tudi vsem drugim ljudem. Lahko bi rekli, da te pravice ne pripadajo samo meni, temveč so last vsakega od nas. In najpomembnejša naloga varuha človekovih pravic, ali ombudsmana, kot ga imenujejo v nekaterih drugih državah, je, da skrbi za to, da pravice ne postanejo last samo nekaterih ljudi – posameznikov ali skupin. Tistih, ki si zaradi moči, ki jim jo daje bogastvo, orožje ali kakšno drugo orodje prisile, lahko prigrabijo tudi pravice. Človekove pravice in svoboda so nedeljivi.

Povezava varuha človekovih pravic in UNESCa ni le formalna; gre predvsem za tesno vsebinsko povezavo podobnih ciljev:

  • prispevati k miru in varnosti s spodbujanjem sodelovanja na področju  izobraževanja, znanosti, kulture, informiranja in komunikacij med ljudmi vseh narodov, ras, spolov, starosti, prepričanj;
  • širiti splošno spoštovanje pravičnosti;
  • širiti vedenje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Na podlagi splošne deklaracije o človekovih pravicah je bila leta 1989 sprejeta tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Ta konvencija je med vsemi mednarodnimi sporazumi doživela najširšo podporo in le dve državi na svetu je nista ratificirali: Somalija in Združene države Amerike. S sprejetjem konvencije o otrokovih pravicah se je začela nova razprava o mestu in položaju otrok in mladostnikov v sodobni družbi. To je pravno zavezujoč dokument za državo, ki ga je podpisala. Žal pa udejanjanje pravic otrok in mladostnikov še zdaleč ni stvarnost niti v svetu, niti v Evropi, pa tudi pri nas ne. Otroci in mladostniki so vse prepogosto žrtve revščine, nestrpnosti, obračunavanj med odraslimi, pa tudi med sabo. Vse to pa je potrebno v čim večji meri preprečiti.

In to je tudi naša skupna naloga. Želim, da bi skupaj oblikovali odločitve, ki zadevajo življenje, vrednote in ambicije mladih, zato bi vas rad spodbudil k temu, da prispevate svoje poglede na stanje vaših pravic v okolju, v katerem živite.

Prepričan sem, da se bomo še velikokrat srečali in s to željo vas tudi lepo pozdravljam.



Natisni: