Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Prisilna spolnitev obveznosti je pridržana samo državi

Številne pobude kažejo vse več primerov zatekanja k samopomoči. Tako ni redkost prisilna izpraznitev stanovanja mimo sodišča in s pomočjo raznih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov.

Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar je zavezan na podlagi izvršilnega naslova (sodne ali upravne odločbe, izvršljivega notarskega zapisa, itd.) je dovljena prisilna izvršitev, vendar mora upnik pri tem zahtevati intervencijo države oziroma njenih organov, praviloma sodišča. Samo ti so namreč upravičeni uporabiti silo in s tem vzpostaviti stanje, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Samopomoč, razen taksativno v zakonu navedenih izjem, (ki jih je treba zožujoče razlagati) v pravni državni ni dovoljena, ker je to lahko začetek njenega konca. Najpomembnejši znak urejene države je, da je v njenih mejah samopomoč prepovedana. Za razrešitev premoženjskega spora je na voljo sodna pot, sporno terjatev pa lahko upnik uveljavlja le prek sodišča. Država je zavezana učinkovito preprečevati samovoljnost samozvanih upnikov, ki z argumetni (fizične) prisile in izvršenih dejstev izsiljujejo domnevne dolžnike ter ukrepajo na svojo roko mimo za to pristojnih državnih organov.

Pobude kažejo, da se policija pogosto odziva preveč obotavljajoče in ne ukrepa, čeprav bi morala. Srečali smo se s primeri, ko so se policisti pustili "zavesti" upniku oziroma njegovemu pooblaščenemu odvetniku, da obstaja pravna podlaga (sodna odločba ali celo zgolj dogovor, pogodba), ki utemeljuje enostransko ukrepanje v razmerju do zatrjevanega dolžnika. Policisti verjetno niso strokovno usposobljeni za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, še manj pa, da ob intervenciji "razsojajo" o premoženjskem sporu ali o upniško-dolžniškem razmerju med strankama. Pa vendar smo obravnavali celo primer, da je policija, čeprav pravočasno poklicana v intervencijo, stopila vstran in le opazovala početje samooklicanega upnika pri vrtanju cilindrične ključavnice na vhodnih vratih stanovanja zatrjevanega dolžnika, ker je ocenila, da listine upnika to dovoljujejo. Policija je dopustila, da so delavci upnika delo dokončali. S svojo navzočnostjo je njihovemu početju tako celo dajala določeno legitimnost.

Med nalogami policije je v 3. členu ZPol navedeno tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Policisti so dolžni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi nezakonitega dejanja neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi. Posameznik utemeljeno pričakuje učinkovito posredovanje policije, še zlasti, kadar gre za poseg v ustavno zavarovane pravice, kot je nedotakljivost stanovanja.

Prisilne izvršitve sodne odločbe, morda celo zgolj sklenjenega dogovora v obliki pisne pogodbe, izterjevanja dolgov in podobnih opravil, za katere so z zakonom pooblaščeni samo policijski ali pravosodni organi, tudi ne smejo opravljati gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo licenco za opravljanje zasebnega varovanja. V tej zvezi velja poudariti pomen nadzora, ki ga opravljata ministrstvo za notranje zadeve in Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje. Le učinkovit nadzor nad delom gospodarskih družb in posameznikov, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja, lahko zagotovi zakonitost delovanja in red na tem področju.

Generalni policijski upravi smo priporočili, da morda izda ustrezna navodila in usmeritve policistom za učinkovito opravljanje nalog na področju zagotavljanja osebne varnosti in premoženja ljudi. Tako bi policija učinkoviteje preprečevala nezakonita dejanja ter zagotavljala spoštovanje pravnega reda, vključno s pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ljudi.

 

Natisni: