Mirovni inštitut v sodelovanju s Cankarjevim domom v sredo, 9. 6. ob 18. uri pripravil forum z naslovom Nestrpnost, diskriminacija in Evropska unija. Na njem je med drugimi spregovoril tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.

 Predstavil je predlog za oblikovanje institucije za varovanje človekovih pravic. Pri tem ne bi šlo za oblikovanje nove institucije, temveč za okrepitev dela urada varuha za človekove pravice in vzpostavitev dodatnega oddelka za vprašanja diskriminacije in strpnosti. V Sloveniji je po Hanžkovih besedah sicer vrsta vladnih uradov, ki se ukvarjajo z marginalnimi skupinami, vendar pa je potrebna neka neodvisna institucija, ki bo nadzorovala vse vrste diskriminacije. Novo nacionalno neodvisno institucijo je Sloveniji predlagal tudi ECRI in komisar za človekove pravice SE Alvaro Gil-Robles.

 O predlogu nacionalne inštitucije za promocijo varstva človekovih pravic je varuh obširneje spregovoril na okrogli mizi novembra lani.

Okrogla miza - november 2003

Hanžek: Slovenija potrebuje nacionalno institucijo za človekove pravice

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je pripravil Okroglo mizo o nacionalni instituciji za človekove pravice. Slovenija potrebuje nacionalno institucijo za človekove pravice, ki se ne bi ukvarjala samo z varovanjem, ampak tudi s promocijo človekovih pravic, so se ob zaključku okrogle mize, katere osrednja tema je bila omenjena nacionalna institucija, strinjali udeleženci, med njimi tako predstavniki vlade kot nevladnih organizacij, strokovnjaki Sveta Evrope, Evropske unije in Združenih narodov. Odprto je ostalo le vprašanje, ali naj omenjena institucija nastane kot samostojno telo ali v okviru urada varuha človekovih pravic. Do tega se ni opredelil niti ombudsman Matjaž Hanžek, poudaril pa je, da je takšna institucija v Sloveniji potrebna, zato jo bomo gotovo tudi imeli.

Po mnenju slovenskega ombudsmana mora za varovanje človekovih pravic poskrbeti država, naloga varuha pa je opozarjanje državnih institucij na napake, poleg tega pa jih mora "prisiliti, da opravijo svoje delo", česar včasih država ne želi razumeti. Zato je treba pritiskati tudi na državo, naj opravi svoje delo, je dejal Hanžek, ki je kot primer izpostavil varuha otrokovih pravic. O slednjem se namreč že dolgo govori, vendar resnega odziva ni bilo, dokler se s to problematiko niso začeli ukvarjati v uradu varuha človekovih pravic. "Mogoče bi morali podobno ravnati tudi v primeru nacionalne institucije za človekove pravice in v uradu preprosto zaposliti nekaj ljudi, ki bi se ukvarjali s tem, s čimer bi naredili prvi korak in pokazali pot državi."

Tudi večina predstavnikov slovenskih vladnih in nevladnih organizacij je podprla zamisel o nastanku posebne nacionalne institucije za človekove pravice, ki bi lahko po mnenju nekaterih predstavljala tudi nekakšno koordinacijsko telo med organizacijami, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Predstavnica urada za enake možnosti Tanja Salecl je sicer najprej izrazila zadržke do takšne institucije, "saj bi morali predvsem bolje povezati obstoječe institucije", vendar se je strinjala, da Slovenija takšen organ potrebuje, doreči je treba le, katere naloge bo opravljal, da ne bi prišlo do podvajanja dela. Podobnega mnenja je bila tudi predstavnica urada za verske skupnosti, ki je dodala, da v takšni instituciji ne bi smele delovati samo nevladne organizacije, kar so predlagali nekateri njihovi predstavniki.

Predsednica Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope Liana Kalčina je menila, da je problem tudi koordinacija med nevladnimi organizacijami, ki je bolj slaba, kar je pomembno tudi z vidika ustavnavljanja takšne nacionalne institucije. Sicer je potreba po takšnem nacionalnem organu širša, "zato bi morali državnemu zboru predlagati, naj razmisli o takšnem organu, v katerem bi morali delati predvsem strokovnjaki, kar po drugi strani ne pomeni, da ne potrebujemo sedanjih uradov, ki se ukvarjajo s spremljanjem in varovanjem posebnih skupin prebivalcev".

Pomembnost sodelovanja med sorodnimi institucijami, v tem primeru tistimi, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, je izpostavil tudi Markus Jaeger iz urada komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope. Poudaril je še, da človekove pravice nimajo hierarhije in da je potrebno pravico zagotoviti vsem, "kar tudi pomeni, da ne smemo na račun določene kategorije ljudi zanemariti nobenega drugega področja". Podobnega mnenja so bili tudi drugi udeleženci iz tujine, med njimi Sarah Pellet iz Francoske nacionalne komisije za človekove pravice, Kristine Yigen iz Danskega inštituta za človekove pravice, Angela Stevens iz Severnoirske komisije za človekove pravice in predstavnik Visokega komisarja za človekove pravice Orest Nowosad.

Posvet o nacionalni instituciji za človekove pravice v ljubljanskem City hotelu Turist se je sicer začel v ponedeljek, ko je udeležence pozdravil tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor. Med drugim je povedal, da bodo poslanci prihodnji teden obravnavali varuhovo letno poročilo, v okviru slednjega pa tudi predlog o ustanovitvi omenjene nacionalne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic. Po njegovem bodo priporočila z okrogle mize dobra popotnica za razpravo o tej temi v državnem zboru.

Pobudo za ustanovitev posebne nacionalne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic je dal Hanžek, ta organ pa naj bi opravljal predvsem splošnejše naloge na področju človekovih pravic - promocijo, izobraževanje, raziskovanje in koordinacijo protidiskriminacijskih politik v državi. Vlada je predlog načelno podprla, ob tem pa se odpirajo številna, predvsem sistemska in organizacijska vprašanja, zato je Hanžek tudi predlagal pripravo strokovnega posveta z mednarodno udeležbo.

Vir: STA, 21. oktobra 2003