Varuh človekovih pravic Peter Svetina se udeležuje 18. Blejskega strateškega foruma (BSF), katerega udeleženci so številni visoki gostje iz sveta politike, gospodarstva, nevladnih institucij in civilne družbe, med njimi tudi predsednik Evropskega sveta, predsednici Grčije in Moldavije, predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana in mnogi drugi. V luči skorajšnjega članstva Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov in nedavnih uničujočih poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele dobršen del Slovenije, je letošnji forum posvečen predvsem razpravam o pomembnosti solidarnost pri soočanju z globalnimi izzivi.

75. let po sprejemu Splošne deklaracije o človekovih pravicah so danes namreč ponovno v ospredju vprašanja miru, pravičnosti in svobode. Človekove pravice in temeljne svoboščine so izpostavljene bolj kot kadarkoli prej: nesmiselne vojne - v Ukrajini in drugje po svetu,  pandemija covida, humanitarni in razvojni izzivi, migracije in begunska kriza v Evropi, revščina, podnebne spremembe, ki nas opominjajo na škodo, ki jo stoletja povzročamo planetu, in ostale geopolitične razmere, ki vplivajo na naša življenja. »Vse to je zamajalo našo varnost in spremenilo vrednostni sistem,« meni varuh človekovih pravic in dodaja, da so zato ključne odločitve organov oziroma institucij, ki presojajo, katera pravila v družbi naj veljajo, da bo dostojanstvo slehernika spoštovano, njegove pravice in temeljne svoboščine pa uresničevane.

Prav o tem se je varuh Svetina na bilateralnem srečanju pogovarjal tudi s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović. Strinjala sta se, da imajo nacionalne institucije za človekove pravice ključno vlogo pri spodbujanju in spremljanju izvajanja mednarodnih standardov človekovih pravic ter da je treba njihovo vlogo krepiti. Varuh Svetina je ob tem izpostavil, da je za polno upoštevanje neodvisnosti institucij pomemben tvoren dialog odločevalcev o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje neodvisnih institucij, tudi glede odločanja o njihovih pristojnostih. S sogovornico sta še poudarila, da mora biti odločanje o nalogah in njihovi izvedbi v domeni institucij, ki so po svoji naravi in pravnem statusu neodvisne. Komisarka je med drugim izrazila zanimanje glede stanja človekovih pravic v Sloveniji, zato ji je varuh na kratko predstavil ključne ugotovitve iz svojega aktualnega letnega poročila. Pozornost sta namenila problematiki s področja okolja, področju neenakosti spolov, se dotaknila pomembnosti človekovih pravic v gospodarstvu in razpravljala o (ne)spoštovanju človekovih pravic migrantov. Strinjala sta se, da ta problematika sega prek meja posamezne države, zato bi jo bilo treba tudi ustrezno nasloviti na naddržavni ravni. Varuh je komisarko seznanil, da je pred časom na to temo tudi pisal Evropski komisiji. »Evropska unija namreč oblikuje skupno politiko o azilu, mednarodni in začasni zaščiti z namenom zagotovitve ustreznega statusa državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Državam članicam pravo EU nalaga določene obveznosti, ki jih države ne morejo enostransko prezreti ali zaobiti. Po mojem mnenju je zato treba v EU stremeti k usklajenim ravnanjem držav članic. Ne gre namreč pozabiti, da lahko na sleherno državo vplivajo tudi povsem enostranske odločitve drugih držav, kar se je v preteklosti že izkazalo,« je poudaril varuh Svetina. Komisarka Mijatović je ob tem pozdravila delo in prizadevanja slovenske nacionalne institucije za človekove pravice, ki jo, kot je dejala, zelo ceni.

Ob robu BSF se je Peter Svetina srečal tudi s predstavnico Visokega komisarja za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Muriel Tschopp. Pogovarjala sta se o možnostih za sodelovanje na področju azila ter o nadaljnjem spremljanju izzivov, povezanih s policijskimi postopki, zgodnjim prepoznavanjem ranljivosti prosilcev za mednarodno in začasno zaščito in njihovega dostopa do storitev. Po mnenju varuha Svetine je treba strogo upoštevati standarde človekovih pravic ter iskati načine za vključevanje in medsebojno sožitje. Le v svetu, kjer bomo drug drugega sprejemali takšne kot smo, ne glede na to od kod prihajamo, bomo lahko živeli v miru in sožitju. Kot je dejal, so namreč solidarnost ter sodelovanje in povezovanje ključ za izgradnjo oziroma krepitev močnih, vključujočih in odpornih skupnosti.