Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh na okrogli mizi o multukulturnosti

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je včeraj udeležil okrogle mize z naslovom Multikulturnost v mestih in človekove pravice, ki jo v Cankarjevem domu pripravila ljubljanska županja Danica Simšič. Namen okrogle mize je spodbuditi razpravo o tem, kako se na lokalni ravni odzvati na sodobne procese, ki vodijo k vse večji prisotnosti raznolikih etničnih skupin, kultur in ver v našem urbanem okolju in na nove pogoje, ki s tem nastajajo.

Varuh je med drugim dejal, da je branjenje nacionalne identitete v zadnjem času postal izgovor za nestrpnost do drugih ver in nacij, pripeljalo pa je tudi do tega, da v slovenski družbi tistega, ki zagovarja pravice manjšin do vključitve v družbo, označijo za "ksenofobnega do Slovencev". Najslabše v vsem tem pa je dejstvo, da je takšno izražanje postalo vsakdanje povsod, celo v parlamentu ali v medijih, je še prepričan ombudsman.

"Drugačni so bili vedno med nami in vse je bilo v redu, dokler te skupine niso začele zahtevati tudi svojih pravic," je še razmišljal varuh človekovih pravic. V Sloveniji bi tako po njegovem mnenju potrebovali celovit nacionalni program za "vključevanje izključenih", da pa bi ta pokazal prve sadove, bi bilo potrebno večletno delo. Prav dolgoročnost takšnih rešitev pa je po njegovem mnenju razlog, zakaj do tega še ni prišlo; za politike namreč tako dolgoročni projekti niso zanimivi, rezultate dajejo šele na dolgi rok, politični mandati pa običajno trajajo le štiri ali pet let.

 Udeležence okrogle mize je v pismu nagovoril tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Alvaro Gil-Robles, ki je med drugim dejal, da je spoštovanje tako kulturnih kot tudi verskih pravic vseh posameznikov nujno, sicer se lahko v mestu oblikujejo geti.

 Profesor na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Srečo Dragoš je za vzbujanje nestrpnosti med različnimi narodnostmi in veroizpovedmi v Sloveniji med drugim s prstom pokazal tudi na "peščico teologov okoli bivšega nadškofa", ki po njegovem prepričanju "stalno pogrevajo nekatere zadeve". Ob tem pa je priznal, da verskih sporov znotraj župnij in med verniki ni, problemi po njegovem mnenju izhajajo iz "vrha elite katoliških funkcionarjev v Sloveniji".

 Država je tista, ki bi morala varovati posameznika in skrbeti za njegove pravice. Kot so opozorili tako profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Lev Kreft, Dragoš ter nekateri udeleženci okrogle mize, pa je slovenska država po njihovem mnenju prav tu zatajila. Tako je v primeru Romov njihove pravice zapisala v ustavi, vendar je - namesto da bi to prelila tudi v zakon - odgovornost za urejanje te problematike prevalila na lokalne skupnosti. Po mnenju Krefta bo tako do konfliktov med Romi in lokalnimi skupnostmi prihajalo, dokler ne bo država prevzela svoje odgovornosti. Izpostavil je tudi pomen izobraževanja Romov za njihovo boljšo vključitev v družbo.

Na državo je letel tudi očitek, da se otepa reševanja vprašanj marginalnih skupin s tem, da jim deli denar in pričakuje, da bodo s tem "zadovoljni in tiho". V zvezi z mačehovskim odnosom države do novih narodnostnih skupnosti v Sloveniji, kot so na primer Srbi, Bošnjaki ali Albanci, je Kreft še izpostavil, da se te na uradni ravni pogosto obravnava "le kot društva" ter da je edini naslov, na katerega se lahko obrnejo za kakršno koli pomoč, pravzaprav ministrstvo za kulturo kot izvajalec nacionalnega programa za kulturo.

 V razpravo se je vključil tudi tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nezad Porič, ki je izpostavil dejstvo, da je mnogo pripadnikov različnih narodnostnih ali verskih manjšin rojenih v Sloveniji ter da se tu počutijo doma. V zadnjem času pa se celotna islamska skupnost počuti ponižana in izključena zaradi polemik na račun gradnje džamije v Ljubljani. Džamija bi bila le verski in kulturni center islamske skupnosti, ne pa politični center, kot je bilo v zadnjem času večkrat slišati, džamijo pa si želijo zgraditi tam, kjer jih bodo sosedje sprejeli in spoštovali, je poudaril Porič. Ob tem je županja še poudarila, da bi bila ljubljanska džamija ne le izziv za tiste, ki bi jo oblikovali, temveč tudi dokaz, da je Ljubljana postala resnično multikulturno mesto.

 

 

Natisni: