Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Na poslovanju v Ajdovščini tudi opomin o neupoštevanju priporočila Varuha

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je z namestnikom Ivanom Šelihom in svetovalkama Varuha dr. Ingrid Russi Zagožen in Barbaro Kranjc v sredo, 9. 1. 2019, poslovala v Ajdovščini. Na pogovore se je prijavilo 15 ljudi.

Varuhinja je na novinarski konferenci med drugim izrazila ugotovitev, da so odločbe organov nemalokrat skope, ljudje jih ne razumejo, zato se obrnejo na Varuha po pomoč. S svetovalko dr. Russi Zagožen sta sprejeli osebo, ki je opozorila na primer medsosedskega spora zaradi nepopolnega vpisa v zemljiško knjigo po smrti sorodnikov. Sprejeli sta kar nekaj staršev oseb s posebnimi potrebami, ki opozarjajo na različne probleme. Nekateri se morajo zaradi okoliščin odločiti, da postanejo družinski pomočniki svojim otrokom s posebnimi potrebami, vendar morajo sredstva vračati. Veliko si obetajo od zakona o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019, po katerem bodo lahko postali osebni asistenti.

Varuhinja je orisala še primer osebe, ki se zaradi nedokončanega zdravljenja ne more zaposliti, ne more pa se tudi invalidsko upokojiti. Varuh veliko pričakuje od reorganizacije CSD-jev, zaenkrat so delavci zgolj preobremenjeni. Varuhinja je znova poudarila, da apelira na vse organe in javne uslužbence, da so v pomoč ljudem.

Povedala je tudi, da sta se o razmerah v občini pogovorila z županom Ajdovščine Tadejem Beočaninom. Razveselil jo je podatek, da se je brezposelnost zelo znižala, potem ko se je občina več let soočala z izzivi po propadu različnih velikih podjetij. Kot največji problem se po besedah župana kaže stanovanjska problematika, ni dovolj socialnih stanovanj niti oskrbovanih stanovanj. Slika Slovenije v malem se riše tudi v pomanjkanju pediatrov, je dejala varuhinja. K sreči pa ni večje okoljske problematike, pa tudi področje šolstva in skrbi za različne ranljive skupine je ustrezno urejeno.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je poudaril, da sta z Barbaro Kranjc obravnavala primer delovanja inšpekcijskih služb in takšnega, ki je povezan s socialno stisko. Posebej je poudaril primer pravice do zdravega življenjskega okolja v vasi, kjer je še več hiš kritih z azbestnimi kritinami in je že 21 ljudi obolelih za rakom. Obravnavala pa sta tudi primer koriščenja naravnih vodnih virov in neurejenih javnih poti. Srečala sta se tudi s primerom dolgotrajnega postopka in pojasnila, kako ga je mogoče pospešiti. V primeru, da jim ne bi uspelo, bi ukrepal Varuh.
Sicer sta večinoma pobudnike usmerjala na prave poti, nekaj primerov bo Varuh natančno preučil. Namestnik Šelih je poudaril, da se zaradi množice pojasnil in pravne pomoči utemeljeno postavlja vprašanje, ali ne bi tudi v tej občini imeli neke oblike brezplačne pravne pomoči, seveda izven že postavljenih uradnih možnosti v sodnih postopkih.

Varuhinja je ob koncu novinarske konference poudarila tudi, da sta se z namestnikom poklonila umrlemu Branku Štefančiču, ki je leta 2008 v kraju Podkraj umrl ob privedbi v odrejeno prisilno hospitalizacijo. Ker okoliščine primera niso bile jasne in ker ni normalno, da oseba kar umre kljub uporabi sile, ki je sicer včasih potrebna v takšnih postopkih, je Varuh primer vzel pod drobnogled. Ugotovil je sistemsko pomanjkljivost in državi priporočil, da naj skladno s priporočili SPT-ja, dopolni Zakon o kazenskem postopku in opredeli, da se v takšnih in podobnih primerih vse okoliščine dogodkov natančno preiščejo s strani neodvisnega sodišča. Če posameznih umre, ko je pod nadzorom države, je njena dolžnost, da zagotovi učinkovito preiskavo. Ta v tem primeru tega ni naredila. Tudi ni upoštevala priporočila Vauha, zato jo je Evropsko sodišče za človekove pravice kaznovalo, je poudaril namestnik varuhinje.

Gospod Ljubo Mohorič, ki je primer pripeljal pred ESČP, je humani poklon varuhinje in namestnika ocenil kot 'svetlo točko v sicer temačnem primeru'. Dejal je, da je odločitev ESČP, ki nalaga Sloveniji izplačilo odškodnine sorodnikom umrlega, 9. 1. 2019 stopila v veljavo. Odločitev je pomembna, saj med nami še živijo ljudje s posebnimi potrebami, takšni primeri so vedno mogoči, zato mora biti zakonodaja urejena na način, ki bo omogočil neodvisne preiskave tudi v izogib mučenja in nasilnega ravnanja, je še poudaril.

Natisni: