Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

V Izoli kljub vročini s kar 20 ljudmi o njihovih težavah

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je z namestnikom Mihom Horvatom in svetovalkami Varuha Petro Komel, Lidijo Hvastja Rupnik in Natašo Kuzmič v sredo, 1. 8. 2018 poslovala v občini Izola. Na pogovore so sprejeli 20 ljudi, ki so ocenili, da jim lahko Varuh človekovih pravic RS pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic v odnosu do države. Vodstvo občine jih je seznanilo tudi s svojimi prizadevanji za skrb najbolj ranljivih. Podžupan Aleksej Skok, direktor občinske uprave mag. Marko Unterlechner, vodja kabineta Polonca Skendžič ter mag. Martina Miklavčič Šumanski, podsekretarka za področje kadrov in komuniciranje, so varuhinji in namestniku predstavili izzive, s katerimi se sooča občina na področju stanovanjske politike, skrbi za zdravje in življenje ljudi, sodelovanja z manjšino, izobraževanja in prizadevanja za zdravo okolje.

Varuhinja je v šestih letih opravila že 68 poslovanj zunaj sedeža, drugič je bila v Izoli, nazadnje leta 2014. Presenetili so jo posamezniki, ki so se ji prišli zahvalit za ukrepanje Varuha in pomoč, ko so bili v stiski, je povedala na novinarski konferenci.  

Zadovoljna je s skrbjo občine za pravice italijanske manjšine, prav tako pozdravlja pisarno, v kateri občanom nudijo pravno in tudi psihosocialno pomoč. Veseli jo, da se v Izoli ne srečujejo s pomanjkanjem zdravnikov, kar je praksa v mnogih krajih po Sloveniji. Ni je presenetila neodzivnost okoljske inšpekcije, saj se z njo pogosto srečuje tudi Varuh. Pozdravila je prizadevanje občine proti 'slikovnemu onesnaževanju', torej za zmanjšanje pojavnosti jumbo plakatov, upa pa tudi, da bo država poskrbela za sekundarni vir vode za Izolo oziroma našla dolgoročno vzdržno in samooskrbno rešitev za oskrbo občine Izola z vodo, odvisnost od sosednje države v tem pogledu ni prava rešitev. Podpira prizadevanja občine za pridobitev vsaj ene telovadnice, saj je tri šole skupaj ne premorejo. Prejeli smo tudi nekaj pobud povezanih s hrupom, je povedala varuhinja, zato je z občinskim vodstvom občine govorila tudi o tem. Zanimalo jo bo tudi, kje se zatika, da obalna enota za oskrbo oseb s posebnimi potrebami še ni odprta.

Sicer so se pobudniki nanjo in namestnika ter svetovalki Varuha obračali večinoma z družinskimi zgodbami in s tem povezanimi vprašanji, kot je vprašanje o možnosti upokojitve, ko je posredi bolezen, komisija pa ne more odločiti, saj zdravljenje še ni zaključeno. »Srečali smo se tudi s primeri predolgih postopkov, posebej se bomo ukvarjali s primerom dedovanja,« je povedala varuhinja. Tudi v Izoli se je pojavil primer, kam nastaniti neprištevnega storilca kaznivega dejanja. Varuh se s problematiko nastanitev oseb s težavami v duševnem zdravju v posebne socialno-varstvene zavode ukvarja poglobljeno, izdal je tudi posebno poročilo, je še povedala varuhinja. Srečali so se tudi s primerom trpinčenja, ki ga je težko dokazati.

Namestnik varuhinje Miha Horvat je ugotavljal, da je bilo največ pritožb v zvezi z delom sodišč, nobene pritožbe tudi v njegovi skupini ni bilo nad delom občine. Opozoril je, da Varuh sodb sodišč ne more spreminjati in seznanil javnost, da obstaja možnost, da Varuh z ustavno pritožbo izpodbija odločitev sodišč pred Ustavnim sodiščem RS. Pozval ljudi, naj se na Varuha obrnejo pravočasno, da postopke sploh lahko izpelje. Pogoj je, da so izčrpane vse možnosti pred rednimi sodišči.

Varuhinja je na vprašanje, zakaj ocenjuje, da ni pritožb nad delom občine, ocenila, da se Varuh v primeru odprtosti in dostopnosti županov in občinske uprave ne srečuje pogosto s pritožbami nad delom občin, prav tako ne, če občine poskrbijo, da ljudje dobilo brezplačno pravno ali drugo pomoč pri uveljavljanju svojih pravic. Poudarila je še, da bi morali javni uslužbenci ljudi vedno seznanjati s pravicami, ki jih imajo, ter možnostmi, kako jih naj uveljavljajo.

Natisni: