Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Tiranska deklaracija o zaščiti pravic in svoboščin migrantov in beguncev

   

Svetovalka Varuha Mojca Valjavec se je 7. in 8. septembra 2016 v Tirani (Albanija) udeležila mednarodne konference, ki jo je organiziral albanski ombudsman, v sodelovanju z mednarodnimi združenji ombudsmanov (AOM, IOI, FIO in AOMF), ob udeležbi predstavnikov mednarodnih organizacij za človekove pravice (Svet Evrope in OZN) in njihovih specializiranih agencij ter predstavnikov vlad in civilne družbe. Osrednja tema konference je bila tematika, povezana s sodobnimi migracijskimi tokovi v Evropi in v svetu ter problemi zaščite človekovih pravic in svoboščin migrantov.

 

Cilj konference je bil pripraviti skupen odziv udeležencev za položaj ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Odziv so udeleženci strnili v Tiranski deklaraciji (Tirana Declaration), ki jo v celoti objavljamo tudi v slovenskem jeziku: 

 

TIRANSKA DEKLARACIJA

8. september 2016

 

VARUHI človekovih pravic in mediatorji različnih držav in regij sveta smo se kot člani naslednjih štirih združenj varuhov človekovih pravic in mediatorjev:

Združenje varuhov človekovih pravic in mediatorjev sredozemskih držav (Association of Mediterranean Ombudsmen and Mediators – AOM),

Združenje varuhov človekovih pravic in mediatorjev iz francosko govorečih držav (Association of Francophone Ombudsmen and Mediators – AOMF),

Združenje varuhov človekovih pravic iz ibersko-ameriških držav (Federation of Ibero-American of Ombudsman – FIO) in

Mednarodni inštitut varuhov človekovih pravic (International Ombudsman Institute – IOI)

zbrali na konferenci na visoki ravni z naslovom »Izzivi instituta varuha človekovih pravic, povezani z mešanimi migracijskimi tokovi«, ki je 7. in 8. septembra 2016 potekala v Tirani v Albaniji.

 

OB PONOVNI POTRDITVI NASLEDNJIH MEDNARODNIH ZAVEZ DRŽAV:

1. Številni mednarodni in regionalni instrumenti zahtevajo zaščito temeljnih pravic in svoboščin migrantov in beguncev ter zaščito pred vsemi oblikami diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi narodnosti.

2. Splošna deklaracija človekovih pravic določa, da »ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.«

3. Konvencije o statusu beguncev, podpisane 28. julija 1951 v Ženevi, in Protokola o statusu beguncev, podpisanega v New Yorku 31. januarja 1967;

4. Priporočila št. 16 Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) z dne 16. marca 2016 o zaščiti prisotnih migrantov z neurejenim statusom pred diskriminacijo v državah članicah Sveta Evrope;

5. Resolucij št. 69/168 (18. december 2014), 67/163 (20. december 2012), 65/207 (21. december

2010) in 63/169 (18. december 2008), ki jih je o »vlogi varuha človekovih pravic, mediatorja in drugih nacionalnih institucij za človekove pravice ter uveljavljanju in varstvu človekovih pravic« sprejela Generalna skupščina Združenih narodov;

 

OB UPOŠTEVANJU:

1. da so države odgovorne za uveljavljanje in varstvo pravic migrantov in beguncev ter za ustvarjanje potrebnih pogojev, v katerih lahko nacionalne institucije za človekove pravice opravljajo svoje naloge na tem področju;

2. da so države odgovorne za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, povezanih z zgoraj navedenimi človekovimi pravicami, zlasti pri izvajanju postopka vlaganja prošenj za azil 1

in priznavanju pravice do azila ter zagotavljanju primernih pogojev za sprejem migrantov in beguncev na podlagi načela »nevračanja«;

3. da so varuhi človekovih pravic in mediatorji institucije aktivne demokracije v posamezni pravni državi in ob tesnem sodelovanju med štirimi združenji, podpisniki te Deklaracije, na regionalni in globalni ravni;

4. da so institucije varuha človekovih pravic in mediatorja ter druge nacionalne institucije za človekove pravice s potrditvijo številnih izjav in deklaracij izrazile svoje mnenje in se vključile v reševanje zadev, ki se v kontekstu mešanih migracijskih tokov nanašajo na migrante;

 

SE ZAVEZUJEMO:

Glavne zaveze:

1. da bomo ustvarjali in izvajali stalen pozitiven pritisk na države glede izpolnjevanja njihovih zavez na področju človekovih pravic in mednarodnih standardov, zlasti v povezavi s pravicami migrantov in beguncev;

2. da bomo vzpostavili dejansko sodelovanje med institucijami članic v državah izvora migrantov, tranzitnih državah in namembnih državah migrantov in beguncev za večjo zaščito njihovih pravic na celotni njihovi poti, vključno z njihovo vrnitvijo v države izvora, če je to primerno.

To se nanaša zlasti na:

3. obravnavo primerov, ki se nanašajo na pravice migrantov in beguncev, z zagotovitvijo spoštovanja njihove univerzalne in neodtujljive pravice ter spoštovanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, da bi sprejeli učinkovit pristop do teh pravic ter obsodili nečloveške posledice sedanje migracijske krize;

4. pospešitev preiskav po uradni dolžnosti, večjo prisotnost na mejnih prehodih, v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter centrih za pridržanje ter največjo možno uporabo pravnih instrumentov pri izvajanju naših pooblastil;

5. zagotavljanje in jamčenje čim boljšega dostopa do pritožbenih postopkov in/ali obravnavanja ustreznih primerov za migrante, prosilce za azil in begunce;

6. usklajevanje prenosa sodne pristojnosti za primere med institucijami varuha človekovih pravic, da bi zagotovili hiter in učinkovit odziv na pritožbe z mednarodnim in čezmejnim kontekstom;

7. krepitev naših povezav z vsemi deležniki, zlasti s civilno družbo, da bi okrepili zaščitne ukrepe in uporabili razpoložljiva sredstva za zadovoljevanje potreb oseb, ki se zaradi svoje starosti, spola, zdravja ali spolne usmerjenosti nahajajo v ranljivem položaju, ter potreb žrtev mučenja in trgovine z ljudmi;

8. široko ozaveščanje o pravicah migrantov, prosilcev za azil in beguncev, ob močni obsodbi pojavov, kot so ksenofobni sovražni govor in diskriminacija, ter spodbujanju medkulturnega dialoga in strpnosti.

 

DRŽAVE POZIVAMO, DA:

1. solidarno in humano sprejmejo vse osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito;

2. uporabijo zelo človeški pristop pri sprejemanju političnih odločitev, ki se nanašajo na vse situacije, povezane z migracijsko krizo, ter temeljijo na človekovih pravicah. Države naj obravnavajo tudi različne razloge migracijskih tokov, vključno s političnimi, gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi razlogi;

3. registrirajo migrante in begunce, da bi jih lahko zakonito identificirali in bi ti imeli pravico do vrste upravnih postopkov, povezanih z njihovim statusom na ozemlju posameznih držav;

4. zagotovijo vsem migrantom poln in učinkovit dostop do postopka za pridobitev azila brez kakršne koli diskriminacije in ne glede na finančne vidike, vključno z zagotovitvijo popolnih informacij in ustreznih prevodov;

5. spoštujejo načelo nevračanja za vse osebe, ki prihajajo iz tako imenovanih varnih držav, v katerih pa kljub temu obstaja tveganje;

6. se z večdimenzionalnim pristopom borijo proti sovražnemu govoru, rasizmu in ksenofobiji, ki poleg negativnega vpliva na položaj migrantov in beguncev škodijo tudi temeljnim vrednotam in načelom raznolikosti, strpnosti in sobivanja v naši družbi;

7. se zavežejo k posebni obravnavi mladoletnikov brez spremstva med migranti in begunci, da bi v skladu z njihovimi posebnimi potrebami zavarovali njihove temeljne pravice in olajšali ponovno združitev z njihovimi družinami;

8. pri policiji in varnostnih silah povečajo ozaveščenost o osebah, ki potrebujejo mednarodno zaščito, a so nezakonito vstopili na njihovo nacionalno ozemlje;

9. civilni družbi dovolijo dostop do tranzitnih centrov in centrov za pridržanje ter institucijam, neodvisnim od vlade, kot so mediator in varuh človekovih pravic ter mednarodne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic, omogočijo nadzor in pregled;

10. oblikujejo politiko za vključitev migrantov v življenje v državah gostiteljicah, in jim zagotovijo dostop do ustrezne nastanitve, šolanja otrok, zdravstvenih storitev in trga dela ter ustvarijo pogoje, ki spodbujajo spoznavanje jezika in temeljnih vrednot držav gostiteljic.

Članice štirih regionalnih/mednarodnih združenj varuhov človekovih pravic in mediatorjev iz različnih držav sveta

v dokaz navedenega v celoti podpiramo to deklaracijo.

        Igli TOTOZANI, Predsednik AOM

        Marc BERTRAND,  Predsednik AOMF  

        José DE FARIA COSTA, Predsednik FIO 

        John R. WALTERS, Predsednik IOI  

 

                                                      Tirana, 8. september 2016

 

 

Natisni: