V okviru poslovanj izven sedeža svojega urada se varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek danes ponovno mudi v Mariboru, kjer se bo do večera srečal z okoli 50 pobudniki. Kot je po dopoldanskem delu poslovanja na novinarski konferenci ocenil Hanžek, ostajajo glavni mariborski problemi iz leta v leto enaki, le poudarki so vsako leto nekoliko drugačni. Ob tem je posebej opozoril na socialni problem, ki ga povzroča neprestano povečevanje stanovanjskih najemnin in posledična nezmožnost plačevanja le-teh. Po besedah Hanžka je zaradi omenjenega problema toliko bolj pereče vprašanje pomanjkanja socialnih stanovanj v Mariboru in tudi drugod po državi. 

"Tokratni obisk v Mariboru je ponovno potrdil, da ljudje še vedno preveč verjamejo v vse, kar jim dajo v podpis. Velik problem ostaja tudi v tem, da se ljudje ne želijo pritožiti, čeprav so upravičeni do pritožbe," je poudaril Hanžek. Dodal je, da so stalnica pogovorov z mariborskimi pobudniki tudi težave s prodajo funkcionalnih zemljišč in pritožbe na delo sodišč.

Hanžka v Mariboru spremljajo tudi trije njegovi namestniki: Aleš Butala, Tone Dolčič in France Jamnik. Po besedah Butale so pritožbe na delo sodišč najpogosteje povezane z dolgotrajnimi postopki na sodiščih, nekatere pa so tudi posledica primerov, ko ljudje dvomijo v nepristranskost sodišč. Predvsem v odškodninskih pravdah prihaja do nepotrebnih zaostankov, je menil Butala in poudaril, da dolgotrajen kazenski postopek ne bi smel biti ovira za dokončanje odškodninske pravde.

Po besedah Jamnika del tokratnih pobud prihaja s področij denacionalizacije, delovnih razmerij, ugotavljanja državljanstva in okoljskih težav, še posebej zaradi neurejenih deponij. Nekateri pobudniki pa so se na varuha človekovih človekovih pravic obrnili zaradi premoženjskih zadev, črnih gradenj in sosedskih razmerij.

Hanžek je tudi ponovno pohvalil delo mariborske varuhinje bolnikovih pravic. Ob tem je pojasnil, da se bolj kot nad ustanovitvijo nacionalnega varuha bolnikovih pravic navdušuje nad ustanavljanjem regionalnih zagovornikov bolnikovih pravic. "Prva ali druga rešitev pa nujno potrebuje zakonsko podlago, ki je seveda odvisna od politične volje aktualne oblasti," je še dodal Hanžek.