Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 5. decembra 2023, sodeloval na okrogli mizi, ki jo je ob 75. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic v državnem zboru organiziralo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
V uvodu je varuh Svetina poudaril, da je Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta pred 75 leti, pravzaprav uveljavila razumevanje človekovih pravic, kot jih poznamo danes in je temelj vsem nadaljnjim mednarodnopravnim in nacionalnim instrumentom s področja človekovih pravic. »Lahko torej rečemo, da je bilo obdobje od sprejetja Splošne deklaracije do začetka novega tisočletja izrazito usmerjeno v razvoj mednarodnega prava človekovih pravic. Vsekakor pa je v zadnjih desetletjih vse bolj prisotno zavedanje, da vstopamo v obdobje, v katerem je oziroma bi moralo biti težišče pozornosti namenjeno implementaciji mednarodnih standardov človekovih pravic, predvsem na nacionalni ravni. Mednarodni mehanizmi za spremljanje izvajanja mednarodnih standardov človekovih pravic so pôroki, ki zagotavljajo, da je razumevanje minimalnih standardov spoštovanja človekovih pravic enako za vse ne glede na to, od kod prihajamo. Spoštovanje človekovih pravic torej ne sme biti predmet notranje in še manj dnevne politike vsake države, ampak predstavlja mednarodno skrb in skupni dosežek človeštva,« je dejal Svetina.
Dodal je, da je pomembno, da človekove pravice lahko občuti vsak posameznik ali posameznica. Za zagotavljanje in uresničevanje človekovih pravic so v prvi vrsti odgovorne države oziroma vlade, kljub temu, da se sodobno pojmovanje razumevanja človekovih pravic širi tudi na zasebni sektor, vključno z gospodarstvom. »Nujno je torej ozaveščanje, spodbujanje, krepitev kulture spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanje večje dostopnosti do pravnih sredstev, širjenje in krepitev neformalnih oblik varstva človekovih pravic. Ob tej priložnosti bomo v teh dneh pri Varuhu izdali pregled mednarodnih standardov našega delovanja. Namen je slovenski javnosti približati razumevanje pomena neformalnih mehanizmov varstva človekovih pravic, katerih delovanje že dolgo ni zgolj stvar dobre volje posamezne države, ampak postaja oziroma je že pričakovan mednarodni standard,« je povedal varuh človekovih pravic.
Institucija Varuha človekovih pravic je lani obravnavala skoraj šest tisoč zadev in ugotovila 222 kršitev človekovih pravic. Kršitev načela dobrega upravljanja je že leta najpogosteje ugotovljena kršitev, temu sledi kršitev enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije. »S stanjem torej ne moremo biti zadovoljni, zato od odgovornih institucij pričakujem, da ukrepajo takoj. Je pa hkrati pomembno tudi zavedanje, da živimo v državi in regiji, kjer je z globalnega vidika življenjski standard, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, pravne države in demokracije, relativno visok. Na to ne smemo pozabiti, kot tudi ne, da je vsaka kršitev človekovih pravic nedopustna in jo je treba čim prej odpraviti,« je na okrogli mizi poudaril varuh Svetina.
Ob obeležitvi tako visokega jubileja sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic je Svetina izpostavil, da bi bila to lahko tudi priložnost, ko bi se država, torej različna ministrstva, uradi, centri, funkcionarji in uradniki odločili, da je zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic njihova prednostna naloga. »Pri tem pa so nam vsem lahko vodilo priporočila mednarodnih mehanizmov za človekove pravice, naša priporočila, odločbe Ustavnega sodišča RS in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Številna mednarodna priporočila namreč že leta ostajajo neuresničena, prav tako krepko preko 100 naših priporočil, pa vsako leto tudi vse več odločb Ustavnega sodišča,« je še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
