Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja na delovni obisk sprejela vodji IRSD in FURS


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica dr. Kornelija Marzel ter sodelavke Varuha so v torek, 14. 11. 2017, na redno letno delovno srečanje sprejele generalno direktorico Finančne uprave RS Jano Ahčin in glavno inšpektorico Inšpektorata RS za delo Natašo Trček s sodelavci.

Pregledali so stanje na področju neizplačila plač in prispevkov za socialno varnost in se dotaknili problematike izdajanja obrazcev A1. Varuhinjo in njene sodelavke je zanimalo, kakšne sistemske nadzore organa opravljata, govorili pa so tudi o vprašanjih odvisnih delovnih razmerij in uspešnosti vlaganja ovadb zoper kršitelje. Obravnavali so se še o problematiko delavcev migrantov in postopkov za umrle davčne zavezance z dolgom nad 80 evrov, ki so po mnenju Varuha predolgi, za kar je FURS ustrezno pojasnil razloge in predlagane ukrepe izboljšave.


Varuh že leta terja, da bi vlada in nadzorni mehanizmi sprejeli takšne ukrepe, ki bodo zagotovili pregleden, učinkovit in hiter sistem nadzora nad plačevanjem plač in prispevkov. Generalna direktorica FURS-a Jana Ahčin in glavna inšpektorica IRSD-ja Nataša Trček sta predstavili napredek na tem področju.

Sogovorniki na obeh straneh so izrazili zadovoljstvo, da so bili v zadnjem letu sprejete spremembe zakonov, ki urejajo stanje na omenjenem področju (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o inšpekciji dela, Zakon o urejanju trga dela in Kazenski zakonik, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) in omogočajo nadzornim mehanizmom zajezitev plačne nediscipline in kršenja pravic delavcev.  

Usklajeno delovanje FURS in IRSD kaže dobre rezultate, zadeve se spreminjajo na bolje, sta ocenili Ahčinova in Trčkova. Z različnimi skupnimi akcijami so dosegli, da ljudje reagirajo in popravijo napake, kar je učinkoviteje kot sam inšpekcijski nadzor. S številnimi sistemskimi nadzori odkrivajo kršitelje, pa tudi pomanjkljivosti sistema, ki omogočijo izvedbo izboljšav. Intenzivno sodelovanje tudi z Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ima za posledico tudi oblikovanje sistema, ki omogoča zmanjšanje števila primerov kršenja pravic delavcem in različne zlorabe. Pred izdajajo A1 obrazcev lahko zdaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s pritiskom na gumb preveri delodajalca in njegovo poslovanje. Dobro sodelujejo tudi s Delavsko svetovalnico, je poudarila Trčkova.

Glavna inšpektorica opaža upad prijav s strani delavcev, kar pripisuje ekonomski rasti in bolj rednemu izplačilu plač, pa tudi nadur. V zadnjih letih se precej srečujejo s primeri, ko so samozaposleni (s.p.-ji)celo nezadovoljni s posegi IRSD glede ugotovitvenih elementov delovnega razmerja in s tem povezanih zahtev po spoštovanja pravic delavcev, saj težijo po čim večjem zaslužku v čim krajšem času. »V državi rešujemo delavce, ki nočejo biti rešeni,« je dejala.

Zaznavajo pa 'podhranjenost' delodajalcev z zadostnim številom delavcev. Ker so ponujene plače prenizke in imajo ljudje v času ekonomske rasti več možnosti za zaposlitev, delodajalci ne dobijo zadostnega števila primernih delavcev. To je sicer lahko dobro sporočilo delodajalcem, vendar pa zato prihaja tudi do prekomerne obremenitve že zaposlenih. Na dolgi rok se število bolniških odsotnosti povečuje, je ocenila Trčkova. Enkrat več pa je tudi primerov diskriminacije na delovnem mestu, je še dodala.

V primerih odvisnih razmerij so se usmerili v nadzor velikih podjetij, saj je s sedanjo kadrovsko zasedbo nemogoče obdelati 170.000 poslovnih subjektov. Kjer so odkrili znake delovnega razmerja, so zahtevali redno zaposlitev do tedaj honorarno zaposlenega oziroma odpravo odvisnega razmerja. Nekateri so s tem prvič v življenju dobili pravico do dopusta, je povedala Trčkova.

Sogovorniki so se zavzeli, da bi se na nacionalni ravni za vse poslovne subjekte zahtevala vzpostavitev sistema e-vročanja, saj bi bili s tem omogočeni hitrejši postopki tako pri FURSU kot pri IRSD-ju. Direktorica FURS-a Janja Ahčin je ob tem dodala, da je sistem e-davki FURS-u v veliki meri olajšal poslovanje. Strinjali so se, da bi uvedba e-vročanja morala postati realnost.
 
Udeleženci srečanja so bili soglasni, da je dobra in realizacije potrebna tudi ideja o finančni garanciji podjetij oziroma delodajalcev za delavce, ki jih nameravajo zaposliti, s čimer delavci ne bi padli v negotovost in bi se zmanjšale možnosti za kršenje njihovih pravic.

Spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1) glede odprave naklepa kot pogoja za opredelitev kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev so bile dolgo pričakovane in predlagane tudi s strani udeležencev sestanka. Strinjali so se, da bo treba nadaljevati z vlaganji ustreznih kazenskih ovadb, prav tako pa spremljati 'usodo' in zaključke kazenskih postopkov.

Varuhinja pa je ob koncu še dodala, da sta ob pomanjkanju poslovne kulture nekaterih delodajalcev edino restriktiven pristop in ustrezni nadzor pravi ključ do zajezitve 'kriminalnih' dejanj kršiteljev pravic delavcev.


*   *   *

Poleg varuhinje in njene namestnice so se srečanja udeležili še, direktorica strokovne službe Martina Ocepek, svetovalka Varuha Petra Komel, svetovalka Varuha za odnose z javnostmi Nataša Kuzmič.

Finančno upravo Republike Slovenije so zastopali še namestnik generalne direktorice Peter Jenko, direktorica Uprave za računovodstvo in izvršbo Marta Mihelin, Zinka Prunk iz Uprave za davke, Neli Komar Novak iz Uprave za davke in Lilijana Rojko iz Uprave za nadzor. Inšpektorat Republike Slovenije za delo pa so poleg glavne inšpektorice zastopali še vodja službe za splošne, kadrovske in finančne zadeve mag. Jelena Zupan, sekretarka Sonja Konestabo, direktor Socialne inšpekcije Peter Stefanovski in direktor službe nadzora varnosti in zdravje pri delu Slavko Krištofelc.

Natisni: