Avtor: Jernej Rovšek, namestnik varuha človekovih pravic

Bruselj, april 2002

S spremembami in dopolnitvami Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), ki so bile sprejete v državnem zboru 26.6.2001, veljati pa so začele 24.7.2001, je bila v Republiki Sloveniji v celoti opravljena uskladitev za direktivo 95/46/EC o zaščiti posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem gibanju takih podatkov, še posebej glede njenega 28. člena.

Varstvo osebnih podatkov je bilo v Republiki Sloveniji postavljen na raven ustavno varovanih pravic že na podlagi ustavnih amandmajev k ustavi iz leta 1974 (amandmaja XLIV in LXVII), ki so bili sprejeti 27.9.1989. Sedaj je na ustavni ravni varstvo osebnih podatkov zagotovljeno s posebno določbo 38. člena Ustave Republike Slovenije iz decembra 1991, ki je uvrščena v poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Že ustava določa načela zakonitosti, prehodne določitve namena zbiranja in uporabe, seznanjenosti z zbiranjem ter sodnega varstva pri varstvu osebnih podatkov.

Na podlagi takšnih načel je bil prvi Zakon o varstvu osebnih podatkov sprejet leta 1990, nov zakon pa v letu 1999. Oba zakona upoštevata tudi mednarodne standarde in konvencije s tega področja.

Zakon o varstvo osebnih podatkov iz leta 1999 je bil s spremembami in dopolnitvami iz leta 2001 (Uradni list RS, št. 57/2001) pomembno dopolnjen glede mehanizmov varovanja osebnih podatkov. Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov je dobil nekaj novih pristojnosti, organizacijsko pa je bil vzpostavljen kot poseben organ znotraj ministrstva za pravosodje. S spremembami ZVOP pa je bila uvedena tudi nova neodvisna institucija za varstvo osebnih podatkov. To zadolžitev je dobil varuh človekovih pravic, slovenski ombudsman, neposredno pa jo opravlja eden od namestnikov varuha s strokovno službo.

Nadzor nad uresničevanjem ZVOP je po zadnjih spremembah zakona potrebno upoštevati celovito; skupaj je treba obravnavati pristojnosti in vlogo inšpektorata za varstvo osebnih podatkov in varuha človekovih pravic v vlogi neodvisnega nadzornega organa.

Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov se je po spremembah zakona okrepil tako institucionalno kot z vidika njegovih pooblastil. Najpomembnejša novost je, da je inšpektorat po novem zakonu ustanovljen kot organ v sestavi ministrstva za pravosodje.

V okviru inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektorat naslednje zadolžitve:
-   nadzoruje zakonitost obdelave osebnih podatkov
-   nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov
-   nadzoruje izvajanje določb zakona glede katalogov in skupnega kataloga osebnih podatkov ter
-  nadzoruje izvajanje določb glede iznosa osebnih podatkov iz države in o njihovem posredovanju tujim uporabnikom.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora je inšpektor upravičen pregledovati dokumentacijo, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov, vsebino zbirk osebnih podatkov, kataloge podatkov in skupni katalog osebnih podatkov. Inšpektor je upravičen tudi preverjati ukrepe in postopke za zavarovanje osebnih podatkov in v ta namen pregledovati akte, ki urejajo varovanje, prostore, računalniško in drugo opremo ter tehnično dokumentacijo glede zavarovanja osebnih podatkov. Kadar inšpektor pri opravljanju nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa glede varstva osebnih podatkov, ima pravico odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo na način in v rokih, ki jih sam določi. Lahko tudi odredi prepoved obdelave določenih podatkov fizičnih in pravnih oseb, odredi prepoved iznosa osebnih podatkov iz države ali njihovo posredovanje tujim uporabnikom. Inšpektor lahko v primerih ugotovljenih kršitev tudi uvede postopek o prekršku ali poda kazensko ovadbo.

Inšpektorat lahko v okviru inšpekcijskega nadzora nadzoruje izvajanje zakona tudi v razmerju do pravnih oseb, samostojnih podjetnikov ali drugih fizičnih oseb. Zoper njegovo odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloči minister. Nezadovoljna stranka pa lahko uporabi možnost sodnega varstva pri upravnem sodišču. Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov o svojem delu poroča ministru in varuhu človekovih pravic. Tako je vzpostavljena odgovornost inšpektorata ne le v razmerju do ministra, v sestavi katerega deluje, temveč tudi v razmerju do varuha v vlogi neodvisne institucije.

Varuh človekovih pravic na podlagi 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-A) izvaja neodvisni nadzor varstva osebnih podatkov (novi 29. do 29.g členi). Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za postopek neodvisnega nadzora varstva osebnih podatkov smiselno uporabljajo določbe Zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/93 in 15/94).

Varuh v vlogi neodvisne institucije za varstvo osebnih podatkov:

- nadzoruje spoštovanje predpisov o varstvu osebnih podatkov pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov in pri uporabnikih osebnih podatkov.

- svetuje v vseh zadevah, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov in sodeluje v postopkih sprejemanja predpisov na tem področju;

- obravnava in preiskuje pobude glede varstva osebnih podatkov;

- spremlja delo inšpektorata in predlaga ukrepe za izvajanje nadzorstva in za varstvo osebnih podatkov in - na lastno pobudo spremlja uresničevanja zakona in opravlja druge naloge na tem področju.

Pri opravljanju nalog varuha na tem področju je treba ločiti dve situaciji. Kadar gre za državni organ, organ lokalne skupnosti ali druge nosilce javnih pooblastil, bo lahko neposredno uporabljal svoje pristojnosti, ki jih ima v skladu s svojim zakonom in neposredno preiskoval posamične zadeve. Drugačne pa so njegove pristojnosti, kadar gre za organizacije ali posameznike izven njegove pristojnosti, torej za civilnopravne subjekte ali fizične osebe. V takšnih primerih bo predlagal inšpektoratu, da opravi nadzor in sprejme ustrezne ukrepe. Nadzor varuha v tovrstnih zadevah bo posreden. Tudi v tem primeru pa sta možna dva načina: ali odstopitev zadeve inšpektoratu v obravnavo, ali zahteva, da inšpektorat za varuha opravi posamezna dejanja, ki so v njegovi pristojnosti in mu o tem poroča.

V vsakem primeru bo odločitev o tem, ali bo zadevo sprejel neposredno v obravnavo ali jo odstopil inšpektoratu, varuhova. Primerno je, da se pri obravnavanju posamičnih zadev z zadevami najprej seznani pristojni inšpektor in jih rešuje v skladu s svojimi pooblastili. Varuh v vlogi neodvisne institucije pa bi se praviloma vključil kasneje na predlog prizadetega, če ne bi bil zadovoljen z ukrepanjem inšpektorja, ali na predlog samega inšpektorja, če bi ta želel načelno mnenje varuha ob obravnavi konkretnega primera.

Pomemben poudarek pri opredeljevanju nalog varuha je tudi njegova možnost in pristojnost, da opozarja na neusklajenosti v predpisih in predlaga njihove spremembe. Varuh človekovih pravic pogosto izkorišča svojo možnost neposrednega dostopa do zakonodajalca predvsem tako, da v letnih poročilih parlamentu opozarja na nujnost spreminjanja posameznih predpisov. Ima tudi možnost, da s posebnimi poročili, ki jih naslovi parlamentu ali njegovemu delovnemu telesu, opozori na potrebne spremembe na posameznih ožjih področjih. Varuh ima tudi neposreden dostop do ustavnega sodišča, saj je pooblaščeni predlagatelj za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih predpisov na Ustavnem sodišču RS.

Na področju varstva osebnih podatkov pogosto pride do nasprotja med različnimi, tudi ustavno in zakonsko varovanimi pravicami. Zato je v takšnih primerih treba tehtati, katera pravica ima v konkretnem primeru prednost. Na eni strani je na primer pravica do varstva osebnih podatkov, ki se sooči s pravico do sodnega varstva ali uveljavljanjem kakšne druge pravice ali interesa. V takšnih primerih mora upravljavec zbirke osebnih podatkov tehtati, če konkreten primer ni posebej urejen s predpisi, kateri pravici bo dal prednost. Menimo, da je funkcija varuha v vlogi neodvisne institucije za varstvo osebnih podatkov pomembna zlasti na tem področju, saj bo lahko s širokim gledanjem in ob upoštevanju različnih človekovih pravic s svojim posredovanje lahko omilil včasih preveč ozko gledanje na izvajanjeposameznih pravic.