Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh zahteva oceno ustavnosti več določb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je danes, 20. 5. 2015, na Ustavno sodišče RS vložil zahtevo za oceno ustavnosti treh določb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter eno od določb z njim povezanega pravilnika. Določbe po presoji Varuha nedopustno posegajo v pravice najranljivejših skupin prebivalstva, predvsem otrok.

VIDEO celotne novinarske konference (ogledate si ga lahko tudi spodaj).

Namestnik varuhinje Tone Dolčič je na novinarski konferenci dejal, da je problem v zakonodaji, sprejeti v času ministra Ivana Svetlika. "Izhaja namreč iz tega, da so vsi prosilci za socialne pomoči morebitne barabe, ki jih je treba najprej razkrinkati, potem pa ugotoviti, kdo zares potrebuje pomoč," je dejal. Pri Varuhu ocenjujemo, da s takšno hipotezo sistema socialne varnosti ni mogoče graditi, je dodal.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Varuh opozarjal na težave od sprejetja zakonodaje v začetku leta 2013, a do želenih sprememb ni prišlo. Zato odločitev za vlogo na ustavno sodišče.

Zvočni posnetek odgovora namestnik varuhinje Toneta Dolčiča na novinarkino vprašanje o razlogih za vložitev (MP3).

Zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih določič zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je predstavil svetovalec pri Varuhu Lan Vošnjak.

Zvočni posnetek predstavitve (MP3)

Besedilo zahteve za oceno ustavnosti (PDF)

Varuh izpodbija določbo, po kateri se preživnina otroka šteje v prihodek družine do zneska minimalnega dohodka. Menijo, da bi bilo smiselno določiti drugače, da se preživnina do nekega zneska ne bi vštevala v prihodke družine in bi bila namenjena izključno potrebam otroka.

Po besedah svetovalca pri varuhu Lana Vošnjaka je ustavno sodišče leta 2006 za takrat veljavno določbo zakona, po katerem se je celotna preživnina otroka štela v prihodek njegove družine, ugotovilo, da ni skladna z ustavo. Opozorilo je, da je treba ločiti, kaj je del preživnine, ki je nujno potreben za preživljanje otroka, in kaj del, ki se lahko nameni za skupne potrebe družine (stroški stanovanja, ogrevanje, prehrana ...).

Po spremembi zakon določa, da se preživnina otroka šteje v prihodek družine le do zneska minimalnega dohodka, kar je nekaj manj kot 190 evrov. Kot je pojasnil Vošnjak, to pomeni, da mora otrok iz tega zneska preživljati ostale družinske člane, ki so lahko starši, v ekstremnih primerih pa celo polnoletni polbratje in polsestre.

Ker pa je po podatkih ministrstva skoraj 87 odstotkov vseh preživnin nižjih od 200 evrov, velika večina vseh preživnin ne dosega zneska minimalnega dohodka in gredo torej celotne preživnine v prihodek družine. Ureditev je torej praktično enaka, kot je bila prej, ko je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, ugotavlja Vošnjak.

Druga izpodbijana določba je vezana na ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti. Kot je navedel Vošnjak, je veljavna zakonodaja vpeljala obrnjeno dokazno breme: za osebi, ki imata skupnega otroka, se šteje, da živita v izvenzakonski skupnosti, da temu ni tako, pa morata dokazovati. A, kot opozarja Vošnjak, je obrnjeno dokazno breme v pravu velika izjema. Tak poseg pa je absolutno nesorazmeren z varovano dobrino. Pri varuhu opozarjajo, da ima država na voljo sredstva za ugotavljanje dejanskega stanja, pa tudi kazenski pregon tistih, ki bi goljufali.

Izpodbijajo tudi odločbo, ki ureja ugotavljanje dohodka za samostojne podjetnike. Če so dejavnost šele začeli opravljati ali je njihov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se namreč kot njihov mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače.

Kot je opozoril Vošnjak, pri tem ni niti pomembno, koliko dejansko zaslužijo. V različnih obrazložitvah ministrstva se sklicujejo, naj posameznik, če ne more zaslužiti dovolj denarja, s. p. zapre. A kot pravijo pri varuhu, je ustavno sodišče v podobni zadevi, ko je odločalo o pravici do brezplačne pravne pomoči, že ugotovilo, da takšna predpostavka ni skladna z ustavo.

Prav tako ustavnemu sodišču v presojo pošiljajo določbo pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.

Zakon je namreč določil, da se kot vrednost lastniških deležev gospodarskih družb upošteva tržna vrednost, po pravilniku pa se vprašanje, kakšna je vrednost družbe, rešuje z vpogledom v sodni register. Pravilnik torej določa nekaj drugega od zakona, je dejal Vošnjak in dodal, da tako nekomu ni omočeno, da bi recimo dokazal, da je njegova družba tik pred stečajem, da že nekaj let na račun ni imela priliva, itd.

Varuh sodišču predlaga, da do končne odločitve zadrži izvajanje spornih določb, saj te že povzročajo nepopravljive in težko popravljive negativne posledice za pravice otrok - preživninskih upravičencev in posameznikov, ki si z delom ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za premoženje.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je uvodoma povedala, da se na Varuha obračajo številni z željo, da bi vložil zahteve za oceno ustavnosti določenih zakonov ali predpisov. Pri Varuhu se tega vedno lotimo z vso odgovornostjo, saj je vložitev zahteve kompleksno dejanje, ki terja podrobno preučitev tudi posledic. Varuh vlaga zahteve, ki so pretehtane iz vseh vidikov in po našem mnenju utemeljene, saj ne želi še dodatno obremenjevati Ustavnega sodišča.

Varuhinja je še povedala, da v je Varuh v 20 letih delovanja vložil 25 zahtev za oceno ustavnosti in eno ustavno pritožbo.Do obravnave nekaterih pobud na ustavnem sodišču niti ni prišlo, saj je na podlagi tudi naših opozoril zakonodajalec medtem že spremenil zakonodaja.

Z vloženimi in obravnavanimi zahtevami pa smo uspeli na primer doseči

  • odpravo uklonilnega zapora,
  • razveljavitev 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je kar 26 tisoč slovenskim upokojencem diskriminatorno znižal pokojnine.
  • zaščito arhive psihiatričnih bolnišnic in
  • uspeh na področju prisilnih upokojitev po ZUJFU.
  • da razlog za ugotavljanje identitete ne more biti zgolj videz osebe (35. člen Zakona o policiji)
  • Delno smo uspeli doseči spremembe Zakona o mednarodni zaščiti (dva člena sta bila razveljavljena, eden  je bil neskladen z ustavo in eden je bil skladen)


Na ustavnem sodišču sta trenutno odprti še 2 zadevi, in sicer

  • Zahteva za oceno ustavnosti 15., 32. in 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1L (Ur. l. RS št. 96/2013) - 0.4-241/2013; vložena 16. 12. 2013, (U-I-317/13).
  • Zahteva za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr (Uradni list RS, št. 77/2008) – 2.3-3/2012-4-MA; vložena 27. 11. 2012, (U-I-294/12).

 

 

Natisni: