V mali dvorani Državnega zbora je včeraj potekal strokovni posvet Nasilje v družini – poti do rešitev, kjer so strokovnjaki iz različnih področij predstavili svoje praktične izkušnje ter potrebe in predloge za reševanje težav na področju nasilja v družini. Strokovnemu posvetu je prisostvovalo kar 130 udeležencev iz centrov za socialno delo, ministrstev, sodišč, fakultet, zdravstva in nevladnih organizacij. Tako množična udeležba nazorno kaže, da je takšnih posvetovanj veliko premalo ter da bi bilo potrebno vzpostaviti neko kontinuirano sodelovanje med strokovnjaki, saj reševanje tega problema zahteva inderdisciplinarno obravnavo. Potrebnost večjega sodelovanja in informiranja med različnimi strokami je nakazala tudi večina predavateljev.

O nasilju v družini v luči potrebnih sprememb je spregovorila Lorena Božac Deležan iz Ženske svetovalnice, ki je med drugim poudarila, da je žrtvam nasilja mogoče pomagati le s sodelovanjem vseh strok, ki se ukvarjajo s to problematiko.

To je nazorno predstavila žrtev nasilja Olga Bakovec s svojo pretresljivo zgodbo. Žrtev partnerjevega nasilja je bila več let in šele po tem času je prvič poklicala policijo, vendar je dobila občutek, da je policisti ne jemljejo resno in ji celo pripisujejo sokrivdo za nasilje, ki ga je doživljala. Policisti so ji tudi povedali, da bodo posredovali šele, ko bo prišlo do fizičnega obračunavanja, zaradi česar se je zbala za svoje življenje. Kasneje je Bakovčeva vložila tožbo za ločitev in delitev premoženja, s čimer so se njene težave še povečale. Čeprav je od tega že tri leta, namreč postopki še vedno niso zaključeni, zato si želi predvsem hitrejšega reševanja zadev na sodišču, pa tudi boljših reakcij policije, ki bi se morala odzvati takoj, ne šele po začetku nasilja, na kar je opozori tudi Branko Lobnikar iz Fakultete za policijsko varnostne vede. Svojo zgodbo je zaključila s pozivom, naj se verjame žrtvi in se ji da možnost, da pove resnico, saj jo je pri vsem trpljenju najbolj bolelo dejstvo, da ji ljudje ne verjamejo in da je zaradi ravnanj pristojnih institucij večkrat dobila občutek, da je ona tista, ki ustvarja probleme in ne želi urediti nastalega položaja.

V tej luči ne gre zanemariti opozorila Maje Rus Makovec s Psihiatrične klinike Ljubljana, ki pravi, da je potrebno za reševanje nasilja v družini spreminjati celotno družbo, njene kulturne vrednote in norme, ki prispevajo k zlorabljanju in nasilnosti v družini. V nadaljevanju so kot predavatelji na posvetu med drugimi sodelovali tudi Polona Brcar z Inštituta za varovanje zdravja, ki je o družinskem nasilju spregovorila s stališča zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila pomembnost specializiranih sodišč ter oblikovanja in izvrševanja zakonodaje, ki bo pomagala žrtvam, da kazniva dejanja prijavijo, postopke pa kar se da hitro vodijo strokovnjaki. Po besedah Katje Filipčič iz Pravne fakultete se strokovne podlage za oblikovanje sistemskega zakona, ki bo reševal nasilje v družini, že pripravljajo, gotove pa naj bi bile do začetka marca.

Večplastnost in potrebno interdisciplinarnost pri razreševanju nasilja v družini je zaokrožil prispevek samostojne svetovalke varuha človekovih pravic Polone Selič, ki predlaga, da pristojna mininstrstva imenujejo nacionalnega koordinatorja, ki bi imel vlogo povezovalca med različnimi ministrstvi in strokovnimi službami, ki se srečujejo z nasiljem v družini in na ta način zagotavljal celostno obravnavanje in reševanje tega problema.

Zaključki posveta so bili torej jasni. Največja težava pri reševanju nasilja v družini je nesodelovanje različnih strok, za kar bi bilo potrebno imenovati nacionalnega koordinatorja, ki bi omogočil sodelovanje med strokami in s tem ne zgolj pomoč žrtvam nasilja, temveč tudi preventivno ukrepanje in osveščanje javnosti. Za dosego tega cilja je seveda potrebno preučevati konkretne primere ter na njihovi podlagi ugotoviti delovanje različnih služb, je še poudarila generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Varuh človekovih pravic Matjaža Hanžek pa je ob zaključku napovedal ponovno srečanje, ki se ima zgoditi čez leto dni, ko bodo lahko videni rezultati, ki jih nekatera ministrstva že dalj časa napovedujejo.

PROGRAM STROKOVNEGA POSVETA IN POVZETKI REFERATOV

Nasilje v družini - poti do rešitev (strokovni posvet )
Državni zbor - Mala dvorana
19. november 2003

9.00 – 11.00

Uvodni nagovor in pozdravi:

• Tone Dolčič, namestnik varuha
• Borut Pahor, predsednik Državnega zbora
• Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic

Uvodno predavanje:

• dr. Maja Rus Makovec (Psihiatrična klinika Ljubljana),

Predstavitev delavnic dijakov:

• Lea Kostanjevec, Špela Majcen, Živa Štiglic in Anžej Dežan (I. gimnazija v Celju),

Na poti do rešitev:

• Lorena Božac – Deležan (Ženska svetovalnica)
• Katja Zabukovec – Kerin (Društvo za nenasilno komunikacijo)
• Irena Velič (Center za socialno delo Lj.-Šiška)
• Irena Planinšek, Darinka Klemenc (Zveza društev medicinskih sester in zdr. tehnikov)

11.00 – 11.30 ODMOR

• dr. Janko Kersnik (Zdravstvena postaja Kranjska gora – Zdravstveni dom Jesenice
• mag. Polona Brcar (Inštitut za varovanje zdravja)
• Vlasta Nussdorfer (Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani)
• Marjan Pogačnik, Vesna Pavlič - Pivk (Okrajno sodišče v Ljubljani)
• Mag. Branko Lobnikar (Fakulteta za policijsko-varnostne vede)

Razprava

13.30– 15.00  KOSILO

• Sonja Robnik (Urad za enake možnosti)
• Tone Vrhovnik Straka (Urad za šolstvo)
• dr. Katja Filipčič (Pravna fakulteta Ljubljana)
• dr. Polona Selič (Urad varuha človekovih pravic)

Razprava

POVZETKI REFERATOV

Vir: VČP, STA, 20. november 2003