Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Miha Horvat ter svetovalki pri Varuhu Lilijana Jazbec in Mojca Valjavec so se na poslovanju v Črnomlju srečali s 14 pobudniki, ki so ocenili, da jim pri uveljavljanju njihovih pravic lahko pomaga Varuh človekovih pravic RS in so se prijavili na pogovor. Srečala se je tudi z županjo občine Črnomelj Mojco Čemas Stjepanovič in direktorico občinske uprave Tamaro Potočar, ugotovitve poslovanja pa predstavila na novinarski konferenci v prostorih Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj.
Zvočni posnetek novinarske konference (MP3)
Povedala je, da jo veseli, da je za starejše v občini dobro poskrbljeno, na pogovorih pa je opazila, da jih je v dom strah iti. Sicer v vseh občinah opaža, da je zaskrbljenost strešjih prevelika. V strahu, da bi jih država obremenila, se odrekajo socialnim pomočem, varstvenim dodatkom in izrednim socialnim pomočem. Opažamo tudi sram, da bi sploh prosili za pomoč kljub nizkim pokojninam, ki jim ne omogočajo preživetja.
Na področju okolja skrbi smrad gnojevke, na katerega je varuhinjo opozorila županja, saj ga tistega dne ni bilo zaznati. Varuh pristojno ministrstvo za okolje že leta opozarja, da je treba sprejeti ustrezne predpise o smradu, saj je to problem, ki ga zaznavamo po vsej državi.
Sicer je županja varuhinjo opozorila še, da prometno slaba dostopnost Bele krajine onemogoča gospodarski razvoj regije, da je brezposelnost kar 21-odstotna, potrebovali bi tudi ustrezno urejeno električno omrežje. Varuhinja je ugotavljala, da brezposelnost na severu države lajšajo možnosti zaposlovanja preko meje v sosednji Avstriji ali celo Nemčiji, na jugu so možnosti okrnjene.
Kategorizacija cest se rešuje skladno s finančnimi možnostmi občine, trudijo se reševati težave z legalizacijo romskih naselij in nekaterimi posamezniki romske skupnosti. Varuhinjo skrbi predvsem nevključevanje romskih otrok v vrtce, kar jim onemogoča enakovredna izhodišča v procesu izobraževanja, v katerega bi morali vstopiti. Brez obvladovanja jezika je tudi razumevanje snovi okrnjeno in s tem so otroci lahko prikrajšani za uspeh.
Županja je varuhinjo seznanila, da je v občini sicer prišlo do nekaj deložacij predvsem zaradi namernega izogibanja plačevanju najemnin in obratovalnih stroškov. Varuhinja je izrazila skrb nad problematiko deložacij, saj pri Varuhu opažamo, da posamezniki svojih dolgov ne obvladujejo, ko so še obvladljivi. Ne odpirajo pošte uradnih institucij, ne zavedajo se posledic. Povedala je, da pri Varuhu o primerih deložacije izvemo pretežno iz poročanja medijev in ko primere vzamemo pod lupo, ugotovimo, da so se ljudje izogibali reševanju problema, ki pa zrase in postane neobvladljiv. Ugotavljamo še, da tudi tisti, ki se obrnejo na Varuha neposredno, to storijo prepozno, da bi jim kdorkoli sploh še lahko pomagal.
Spodbudila je ljudi, naj pomoč poiščejo pravočasno in da jim pri reševanju stisk lahko pomagajo tudi občine. Pozvala pa je tudi centre za socialno delo, ki se srečujejo s stiskami ljudi, da jih spodbudijo k pravočasnemu reševanju.
Varuhinja se je seznanila tudi s problematiko beguncev in tehničnih ovir na meji, v zvezi s katerimi je prejela tudi pobudo civilne iniciative iz Bele krajine. .
Presenetila jo je tudi informacija, da je bilo do nedavnega toliko ljudi na območju še brez vode, izrazila je pohvalo nad prizadevanji občine, da bi jo vsem zagotovili.
Varuhinja po pogovorih s pobudniki ugotavlja, da jih večina ne želi izkoristiti pravnih poti, velikokrat jih pomiri že samo pogovor. Opažamo, da je lastništvo zemlje v Sloveniji še vedno ena močnejših vrednot. Na tokratnem pogovoru s pobudniki se je srečala tudi z zgodbo, ki je na dosedanjih poslovanjih po občinah še ni zaznala. Nanjo so se obrnile žrtve vojnega nasilja in opozorile na razlike v odškodninah in težkih posledicah neenakopravnega obravnavanja žrtev tudi iz tega vidika.
V vseh občinah in tudi v Črnomlju smo naleteli na medsosedske spore in na težave v družinah, katerih posledice so ločitve ali razhajanja. Vsepovsod srečujemo tudi problematiko nizkih pokojnin in revščino starejših, je še dejala varuhinja. Prav tako se vsakič srečamo s pobudami s področja zdravja, tudi tokrat bomo preučili navedbe v zvezi z ortodontskim zdravljenjem, je še dejala varuhinja.
Namestnik varuhinje Miha Horvat pa je še dodal, da se je tudi on s sodelavko Lilijano Jazbec srečal s primeroma medsosedskega in družinskega spora, ter s tem povezani postopki pred sodišči in policijo. Predložena dokumentacija, ki sta jo s svetovalko prejela, ni pokazala, da bi lahko šlo za problem, v katerem bi lahko Varuh posredoval, je še dejal namestnik. Obravnavala sta še primera nezadovoljstva z odvetniki in brezposelnosti ter pobuda v zvezi z razlastitvijo, ki jo bomo vzeli pod drobnogled.
Varuhinja je še dejala, da iz Bele krajine odhaja s sporočilom vladi, naj območje vključi med svoje prioritete, naj ne dovoli, da bi bilo še naprej odmaknjeno od njenih oči in skrbi ministrstev.
