Pobudnik je zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. III P 2210/2017 z dne 30. 3. 2018, po pooblaščenem odvetniku 9. 5. 2018 vložil pritožbo. Ker po več kot letu dni od njene vložitve ni prejel nobenega odgovora sodišča, se je 30. 5. 2019 s poizvedbo o usodi pritožbe obrnili na Višje sodišče v Ljubljani. Slednje mu je pojasnilo, da mu pritožba še ni bila predložena v reševanje. Pobudnik se je zato za nadaljnja pojasnila 6. 6. 2019 obrnil neposredno na Okrožno sodišče v Ljubljani in 26. 9. 2019 zaprosil za pomoč še Varuha.
Na podlagi podatkov, pridobljenih s poizvedbami na Okrožnem sodišču v Ljubljani v pravdni zadevi P 2210/2017 smo ugotovili, da sta bili v navedeni pravdni zadevi vloženi dve pritožbi: prvo je vložil pooblaščenec pobudnika drugo pa pobudnik sam. Slednjo je sodišče prejelo 14. 5. 2018. Po pregledu te pritožbe je ugotovilo, da je bila vložena po poteku zakonskega roka, zato jo je s sklepom z dne 21. 6. 2018 zavrglo. Sklep je postal pravnomočen 21. 8. 2018. Pritožba pooblaščenca pa je bila vložena 11. 5. 2018. Ker je hkrati zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse za to pravno sredstvo, vlogi pa ni priložil dokazil, ki bi izkazovala utemeljenost oprostitve plačila sodne takse, je moralo sodišče samo opravljati vse potrebne poizvedbe (pri bankah, hranilnicah, KDD, FURS in zemljiški knjigi, pridobilo je tudi odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, s katero je bila zavrnjena pobudnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo). Zadnji, za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse pomemben, podatek je pridobilo 4. 7. 2018, nato pa je 6. 7. 2018 izdalo sklep, s katerim je pobudnika oprostilo plačila sodne takse za pritožbo.
Pogoji za predložitev pritožbe pobudnikovega pooblaščenca in spisa višjemu sodišču so nastopili konec meseca oktobra 2018. Vendar je sodišče tedaj nenamerno spregledalo, da je v spisu še vedno aktualna pritožba pooblaščenca pobudnika. Do navedenega naj bi po navedbah sodišča najverjetneje prišlo, ker je bila pobudnikova pritožba (že) zavržena in je bilo to tudi evidentirano v ustreznem vpisniku. Ko je bilo ugotovljeno, da je bila pritožba pobudnikovega pooblaščenca spregledana, je bil pravdni spis 6. 6. 2019 nemudoma odstopljen višjemu sodišču, še istega dne in že po odstopu spisa pritožbenemu sodišču, pa je razpravljajoča sodnica pobudniku posredovala pojasnila o dogajanju v zadevi, v nadaljnjih dopisih pa se mu je tudi opravičila za nenameren zaplet s pritožbo. O pritožbi pobudnikovega pooblaščenca je bilo tako odločeno 19. 9. 2019.
Obravnava pobude je torej pokazala, da je Okrožno sodišče v Ljubljani (sicer nenamerno) spregledalo, da sta bili v zadevi vloženi dve pritožbi, od katerih bi morala biti ena še predložena v reševanje pritožbenemu sodišču. Postopek predložitve pritožbe pooblaščenca pobudnika višjemu sodišču se je, glede na prejeta pojasnila, nekoliko podaljšal med drugim tudi zaradi dalj časa trajajočega odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, saj mu niso bila priložena vsa dokazila, potrebna za odločitev o njem. Predložitveni postopek se je nato podaljšal tudi še zaradi čakanja na pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo (kar je trajalo skoraj dva meseca) in zaradi postopka obnovitve manjkajoče listine v spisu, kar je znova terjalo svoj čas. Pogoji za vročanje pritožbe nasprotni stranki so tako nastopili šele 2. 9. 2018, pogoji za odstop pravdnega spisa višjemu sodišču pa konec oktobra 2018. Varuh je menil, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani najkasneje tedaj lahko ugotovilo, da je v spisu še pritožba pobudnikovega pooblaščenca, ki bi morala biti odstopljena v reševanje pritožbenemu sodišču. Tako pa je od tedaj do dejanske predložitve pritožbe pooblaščenca pobudnika pritožbenemu sodišču preteklo nadaljnjih sedem mesecev. Vsled navedenega se je zato po presoji Varuha čas predložitve pritožbe višjemu sodišču nerazumno podaljšal. Pri tem smo upoštevali tudi pobudnikov (sicer zanemarljiv) prispevek k trajanju predložitvenega postopka zaradi vložitve nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodne takse, čas čakanja na pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodne takse ter čas, ki je bil potreben za to, da je sodišče lahko obnovilo v spisu manjkajočo listino.
Ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani je glede na obrazloženo po presoji Varuha predstavljalo kršitev načela dobrega upravljanja kot ga opredeljuje 3. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP), lahko pa bi predstavljalo tudi kršitev pravice do sodnega varstva, ki vključuje tudi pravico do sojenja v razumnem roku kot jo jamčita prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljih svoboščinah (EKČP). Vendar bi bil lahko obstoj kršitve navedene pravice predvsem predmet ugotavljanja v okviru postopka odločanja o t. i. pospešitvenih pravnih sredstvih, ki jih za primere dolgotrajnega sojenja ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), ki pa jih pobudnik ni izkoristil.
Pobuda je bila utemeljena. Ker so bile posledice ravnanja Okrožnega sodišča v Ljubljani že odpravljene in se je sodišče pobudniku tudi pojasnilo nastali zaplet, za storjeno nenamerno ravnanje pa se mu je tudi opravičilo (kar velja posebej p pohvaliti), ni bilo več podlage za naše nadaljnje posredovanje. Zato, da v prihodnje do kakšnega takšnega primera ne bo prišlo in bo sodišče posameznim vlogam strank namenilo še dodatno skrbnost, smo z ugotovitvami seznanili tudi Okrožno sodišče v Ljubljani. 15.3 – 149 / 2019
Sodišče spregledalo, da sta bili v zadevi vloženi dve pritožbi
Kršitelj:
Okrožno sodišče v Ljubljani
Kršitev:
03. člen ZVarCP - Načelo dobrega upravljanja
Foto galerija
(1)