Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je 9. julija pripravil novinarsko konferenco, na kateri je predstavil novo celostno grafično podobo inštitucije in spregovoril o aktualnih temah.
Celostna podoba Varuha človekovih pravic RS je bila oblikovana z namenom obogatiti komunikacijo, ki je osnovna dejavnost varuha, in omogočiti večjo prepoznavnost inštitucije, predvsem pa poudariti njeno neodvisnost ob istočasni vključenosti v državno strukturo. Doslej je bil osnovni simbol varuha državni grb, kar je kljub zdaj že sedemletnemu delovanju inštitucije povzročalo zmote o njeni umeščenosti v državni aparat. Prepoznavnost je nujna zaradi nuje jasno in jedrnato doseči različne ciljne publike, tudi skupine z manjšo zavestjo o človekovih pravicah, čemur je varuh namenil posvetiti večjo pozornost že ob nastopu mandata. Tudi v pestri mednarodni komunikaciji prepoznavnost inštitucije igra veliko vlogo. Logotip je sestavljen iz državnega grba, znaka varuha in napisa pod njim. Znak predstavlja roki, ki varujeta individualnost, ali oko, ki bdi nad delom državnih in drugih organov in nad kršitvami človekovih pravic. Napis pod znakom izraža varuhovo etično naravo: ni velikih in malih pravic – vse so enake in vse je treba varovati. Izbrana barvna shema je enostavna (modro na rumeni podlagi za varuha in modro na beli podlagi za zaposlene) in očem prijazna, predvsem pa je bil namen izogniti se oglaševalski barvni kričavosti. CGP deluje tako na vizualne, z izborom papirja pa tudi na taktilne čute. Namen pa je bil predvsem z vso odgovornostjo in resnostjo pristopiti h komunikaciji z različnimi javnostmi. CGP je neke vrste obleka inštitucije, embalaža, ki brez prave vsebine ne deluje, omogoča pa obogateno in jasno komuniciranje.
Varuh je izbral ekipo za izdelavo CGP temelječ na svojem prepričanju, da različnost bogati in da je treba znati izkoristiti potenciale tako domačih ljudi kot tistih, ki nam pridejo. Avtor projekta je Miroslav Nune Popović, ki je pred leti patentiral koncept kreativnega upora proti Miloševiću, katerega je v devetdesetih uspešno izvajalo srbsko študentsko gibanje Otpor. Oblikovalec podobe je Darko Miladinović, ki je svoj avtorski pečat pustil med drugim tudi v kabinetu predsednika vlade Drnovška, strokovni svetovalec in oblikovalec Letnega poročila 2001 pa profesor oblikovanja in grafike na Akademiji za likovno umetnost Zdravko Papič.
Celoten projekt je skupaj z DDV-jem znašal približno 2 milijona tolarjev.
V nadaljevanju konference je varuh na kritično ocenil sprejemanje zakonov v Sloveniji. Varuh meni, da so zakoni dostikrat slabo pripravljeni, pred njihovim sprejemom niso znane posledice, ki jih prinašajo, prav tako se večkrat podzakonski akti ne sprejemajo, kot bi se morali, pogostokrat pa se tudi zgodi, da zakone spreminjajo, še preden stopijo v veljavo. Zato bomo še večjo pozornost namenjali pripravi zakonov, predvsem v delih, ki posegajo v človekove pravice, in bolj intenzivno opozarjali na njihove slabosti oziroma pomanjkljivosti, je dejal varuh.
Varuh je še povedal, da je veliko pozornost zadnja dva meseca namenil težavam zapostavljenih oziroma marginaliziranih skupin med katerimi so hendikepirani, Romi in begunci. Ob tem je pozdravil v parlamentu pred kratkim sprejeto možnost volitev romskih predstavnikov v občinske svete, čeprav po njegovem ni prav, da je država ureditev tega vprašanje prenesla na lokalne skupnosti. Na nivoju države bi morali poleg tega urediti sklade za reševanje romskega vprašanja. Omenil je še velike težave Romov zaradi nezaposlenosti, "saj so po letu 1990 skoraj vsi izgubili službe, tudi sedaj pa jih zaradi njihove etnične pripadnosti nihče ne želi zaposlovati". Po Hanžkovem mnenju se na primeru Romov odslikava politika slovenske države do vseh marginaliziranih skupin, ki jim država zmanjšuje možnosti, da bi poskrbeli sami zase, preko različnih predpisov pa jih obsoja na socialno pomoč.
Ombudsman je odgovoril še na novinarsko vprašanje v zvezi s preiskavo, ki so jo ljubljanski policisti v noči z nedelje na ponedeljek opravili na Kurilniški ulici v Ljubljani v prostorih Avtonomne cone Molotov. Kot je povedal, je že narejena poizvedba o statusu objekta, v katerem so si mladi uredili prostore za aktivnosti različnih formalnih in neformalnih društev in organizacij, in bo narejena poizvedba tudi na policiji.
"Preden kogarkoli obtožim, moram dobiti informacije iz obeh strani" je dodal, "Lahko pa na pamet povem svoja razmišljanja, ki jih pač z dokazi ta trenutek ne morem podkrepiti in so lahko zelo zmotna", je še dejal in nadalje izrazil občutek, da je bila intervencija policije do uporabnikov objekta bolj ostra, kot bi bilo potrebno, ker je skupina uporabnikov politično orientirana proti vstopu Slovenije v zvezo Nato. Prepričan je, da bi imeli manj težav, če bi bili apolitični.
Â