»Gluhoslepim v slovenskem prostoru še vedno namenjamo premalo pozornosti, zato je današnji dogodek svetla točka in iskreno upam, da tudi temeljni kamen pri ureditvi statusa in pravic oseb z gluhoslepoto,« je varuh človekovih pravic Peter Svetina sporočil udeležencem posveta z naslovom Ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto, ki je potekal v Državnem svetu 27. septembra. Njegova sporočila so na posvetu ustno prenesli udeležencem, saj ni mogel biti fizično prisoten.
Poudaril je prizadevanja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, ki se že dolga leta trudi za uresničevanje pravic gluhoslepih in za njihovo vključenosti v družbo. »Na tej poti večkrat stopamo skupaj. Institucija Varuha človekovih pravic se trudi v okviru svojih pristojnosti gluhoslepim nuditi podporo in pomoč predvsem pri urejanju njihovega položaja na področju zakonodajnih rešitev in ozaveščanju javnosti o težavah, s katerimi s srečujejo v vsakodnevnem življenju. Nazadnje smo stopili bok ob bok med pandemijo, ki je bila za gluhoslepe še posebej polna izzivov. Bili so še bolj izolirani in pozabljeni na robu družbe, kar ne more ostati brez posledic. Zato je Varuh odločevalce pozval, naj prilagodijo sprejete ukrepe za zajezitev pandemije na način, da posamezniki ali skupine ne bodo neupravičeno neenako obravnavani in izključevani zaradi osebnih okoliščin, kot je na primer tudi invalidnost,« je spomnil varuh Svetina.
»Združenje DLAN je leta 2014 zapisalo, da gre za zgodovinsko prelomnico, ker je s sprejemom Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila država priznala gluhoslepoto in jo vključila v slovensko zakonodajo. Tako so gluhoslepi postali upravičeni do brezplačnih tehničnih pripomočkov, ki bi jim omogočili funkcioniranje. Takšne zgodbe so za razvito državo Slovenijo najmanj žalostne, če ne rečem nedopustne,« je svoje ogorčenje izrazil varuh.
»Pravice oseb z gluhoslepoto je nujno celostno postaviti v zakonodajni okvir, predvsem pa je nujno opustiti medicinsko opredelitev gluheslepote. To je treba priznati kot specifično obliko invalidnosti, pri tem pa po zgledu nekaterih evropskih držav upoštevati funkcionalni kriterij gluheslepote, tako, da se določi funkcionalno stanje gluhoslepe osebe. Z upoštevanjem funkcionalnih kriterijev bi bilo treba dopolniti tudi obstoječe predpise,« je bil jasen varuh.
Spomnil je še, da je vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije pomenil korak naprej pri uresničevanju človekovih pravic gluhoslepih. S tem, ko sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je bil postavljen tudi temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic teh oseb na vseh družbenih ravneh, posebej na področjih komunikacije, izobraževanja in zaposlovanja.
»Koraki na področju človekovih pravic so žal vedno počasni, vendar nabor udeležencev na današnjem dogodku daje upanje, da bodo vendarle pospešeni in da pride do želenih rešitev, ki bodo narejene v luči spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin gluhoslepih. Seveda bo to le del korakov v smeri boljših pogojev za življenje teh ljudi. Še mnogo pa jih bo treba narediti, da bomo gluhoslepoto zares poznali in do nje zavzeli ustrezen odnos,« je še poudaril varuh Svetina.
