Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Nezakonita odreditev koriščenja letnega dopusta

Kršitelj: Mestna občina Velenje
Kršitev: 49. člen Ustave RS - Svoboda dela
delavci v državni upravi

Mestna občina Velenje (MO Velenje) je pobudniku odredila izrabo treh dni letnega dopusta v času prvomajskih počitnic v prvem valu epidemije covida-19, pred in po tem obdobju pa je bil na podlagi istega sklepa delodajalca na čakanju na delo doma iz razloga, ker mu delodajalec ni mogel zagotavljati dela. Varuh je v okviru obravnave pobude ugotovil, da je MO Velenje kršila pravice pobudnika iz delovnega razmerja s tem, ko mu je nezakonito odredila koriščenje kolektivnega letnega dopusta od 28. do 30. 4. 2020, in s tem, ko tudi po prejemu sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije nezakonitosti ni odpravila. Varuh je MO Velenje predlagal, da storjeno krivico popravi in pobudniku omogoči koriščenje teh treh dni dopusta. MO Velenje predlogu Varuha ni sledila, zato je Varuh pobudo zaključil kot utemeljeno.

* * *

Pobudnik je v pobudi Varuhu človekovih pravic Repulike Slovenije (Varuh) navedel, da mu je delodajalec Mestna občina Velenje (MO Velenje) nezakonito odredila izrabo treh dni letnega dopusta v času od 28. do 30. 4. 2020. Navedeno je potrdila Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije (Komisija), ki je ugodila pritožbi pobudnika in ugotovila, da je bila odredba delodajalca glede koriščenja kolektivnega letnega dopusta nezakonita. Ker delodajalec odločitve Komisije ni želel izvršiti, se je pobudnik obrnil na Varuha.

Varuh je MO Velenje prosil za pojasnila. Ta je navedla, da kolektivni dopust v obdobju prvomajskih počitnic prvega vala epidemije covida-19 sicer res ni bil načrtovan kot običajno, vendar je po njihovem mnenju kljub temu sledil namenu izrabe letnega dopusta, to je počitek, pridobitev distance od službenih obveznosti, sprostitev in razvedrilo. Ob načrtovanju kolektivnega letnega dopusta v mesecu aprilu 2020 so primarno izhajali iz takratnih okoliščin – izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija bolezni covida-19, ki je zaposlenim prinesla veliko stresa ter dodatnih obremenitev. Na MO Velenje so ves čas menili, da je bilo njihovo ravnanje utemeljeno, zato so tudi vztrajali pri svoji odločitvi, pobudnik pa je zaradi nestrinjanja vlagal pritožbe na Komisijo in pozive delodajalcu. Zato sta po navedbah MO Velenje potekli referenčno obdobje in tudi obdobje za prenos, v katerih bi bila mogoča izraba teh treh dni letnega dopusta; po izteku obeh obdobij pa da kot delodajalec nimajo več pravne podlage, da pobudniku omogočijo izrabo letnega dopusta. Dopis Varuhu so zaključili z navedbo, da ima pobudnik po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos pravico zahtevati ustrezno odškodnino, če meni, da gre za kršitve pogodbenih obveznosti v času trajanja delovnega razmerja, toda zahtevka na delodajalca ni naslovil.

Varuh je pridobil tudi pojasnila Inšpektorata RS za delo (IRSD), ki je v zadevi pri MO Velenje opravil inšpekcijski nadzor. IRSD je ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje glede izvajanja določbe 163. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer s tem, ko je bilo pobudniku v času veljavnega sklepa o čakanju na delo doma iz marca 2020, ki je to določal od 8. 4. 2020 do preklica iz razloga, ker delodajalec v času epidemije covida-19 ni mogel zagotavljati dela, odrejeno koriščenje treh dni kolektivnega dopusta za leto 2020 v času od 28. do 30. 4. 2020. Kolektivni dopust je bil odrejen tudi vsem drugim delavcem. Po poteku tega obdobja je bil pobudnik ponovno na čakanju na podlagi istega sklepa, pri tem pa ni bila upoštevana možnost za počitek in rekreacijo delavca in družinske obveznosti.

Varuh je ugotovil, da je MO Velenje kršila pravice pobudnika iz delovnega razmerja s tem, ko mu je nezakonito odredila koriščenje kolektivnega letnega dopusta od 28. do 30. 4. 2020, in s tem, ko tudi po prejemu sklepa Komisije nezakonitosti ni odpravila. Varuh ni mogel slediti pojasnilom MO Velenje, ki je navajala, da je ves čas menila, da je bilo njeno ravnanje utemeljeno in je zato tudi po odločitvi Komisije in izvedenem inšpekcijskem nadzoru IRSD še vedno vztrajala pri svoji odločitvi, saj za takšno ravnanje zaradi ugotovitev drugih pristojnih organov ni bilo podlage.

Sodna praksa je zavzela stališče, da prenosno obdobje za dopust, kot je urejeno v ZDR-1[1], to je šest oziroma v določenih primerih dvanajst mesecev, ni ustrezno glede na določbe Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. november 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa ter sodno prakso Sodišča Evropske Unije (SEU), saj mora biti obdobje za prenos neizrabljenega letnega dopusta daljše od obdobja za izrabo letnega dopusta. Če delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos[2], ob izpolnjenih pogojih pa ima delavec pravico do ustrezne odškodnine. Vendar to ne pomeni, da delavec, ki mu delovno razmerje sploh (še) ni prenehalo in mu delodajalec med trajanjem delovnega razmerja ni pravilno omogočil izrabe letnega dopusta, nima drugih pravic. Zaradi zagotovitve ustreznega sodnega varstva oziroma učinkovitega uveljavljanja njegovih pravic ima pravico zahtevati izrabo letnega dopusta oziroma (ob izpolnjenih pogojih) tudi pravico do ustrezne odškodnine zaradi kršitve pogodbenih obveznosti v času trajanja delovnega razmerja. Drugačna razlaga bi to pravico delavca izvotlila.

Varuh je glede na navedeno zavzel stališče, da bi MO Velenje kršitve pravic delavcu še vedno lahko odpravila na način, da bi mu omogočila izrabo treh dni letnega dopusta iz leta 2020, saj pobudnik doslej dejansko ni imel možnosti koriščenja teh dni. Varuh je pobudniku predlagal, da na MO Velenje naslovi zahtevek za izplačilo odškodnine, MO Velenje pa, da popravi krivico, ki jo je pobudniku storila.

MO Velenje je predlog Varuha zavrnila, pri tem pa za tako ravnanje ni navedla nobenih novih prepričljivih razlogov. Pobuda je bila utemeljena. Varuh zato ostaja na stališču, da je MO Velenje pobudniku kršila pravice iz delovnega razmerja. Varuh je obravnavo pobude zaključil s ponovnim predlogom pobudniku, da na MO Velenje naslovi zahtevek za izplačilo odškodnine, MO Velenje pa, da popravi krivico, ki jo je pobudniku storila. 10.2-4/2023


[1] Op: zadeva je bila obravnavana pred sprejemom novele ZDR-1D

[2] prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 42/2019 z dne 14. 1. 2020

Natisni: