Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je bila v torek, 8. 3. 2016, slavnostna govornica na proslavi ob mednarodnem dnevu žena, ki ga je v počastitev dneva pripravila Zveza slovenskih žena, ena najstarejših slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem.

Številne udeleženke svečanosti v Kulturnem domu Slovenskega prosvetnega društva Danica v Šentprimožu v Podjuni je uvodoma nagovorila z mislijo Phila Bosmansa:

"Praznik je, ko ljudje proslavljajo medsebojno prijateljstvo. Praznik je, ko mož in žena proslavljata svojo ljubezen. Praznik je, ko proslavljajo veselo snidenje tisti, ki se imajo radi. Praznik je kot oaza na dolgi življenjski poti, ki pretrga enolično vsakdanjost. Tedaj si človek načrpa novih poti moči in življenjskega poguma. Prazniki so nam potrebni, toda ne znamo več praznovati in pozabili smo, v čem je njihov smisel.

Praznujemo lahko le z ljudmi, ki jih imamo radi. Praznik šele tedaj postane zares praznik, ko je vse pristno, prisrčno, preprosto in spontano. Praznik je vedno tam, kjer se zbero ljudje, ki jih druži prijateljstvo in dobra volja."

Spomnila je, da je dan žena mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsak 8. marec od leta 1917 dalje. Je dan praznovanja tako ekonomske kot tudi politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk na vseh položajih, od gospodinj in kmečkih žena do zaposlenih v vseh panogah, pa tudi tistih na pomembnih političnih in državnih funkcijah.

Spomnila je tudi, da so prvič praznovali dan žena 19.3.1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, v Sloveniji pa v Trbovljah. Prav v tem letu je v požaru v tovarni v New Yorku izgubilo življenje preko 140 žensk. Leta 1917 se je praznik prestavil na 8.3. In tako je tudi ostalo.

Opozorila je na nekaj prelomnih dogodkov: leta 1945 je bila v Sloveniji uzakonjena splošna volilna pravica,1947 pa je bilo v ustavo zapisano, da ima vsaka ženska pravico svobodnega odločanja o rojstvu otrok, leta1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja.

In se vprašala o stanju danes.

Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost je na preizkušnji v praksi. Skrbi nas pereča problematika nasilja v vseh pojavnih oblikah, pogosto zatajena ničelna toleranca, premajhna aktivna pomoč žrtvam, slabe socialne razmere in povečanje revščine. Tu so najranljivejše prav matere samohranilke, starejše ženske in invalidke.

Zakonodaja se spreminja, a praksa kaže razpoke, saj mnoge ženske ne zmorejo poti kazenskih in civilnih postopkov. Na njih celo obupajo, izkoristijo pouk pravne dobrote in proti najbližjim ne pričajo.
Imamo varne hiše in številne izredno aktivne nevladne organizacije. A ženska mora verjeti, da bo bolje in ne slabše,če se bo podala na to težko pot, je dejala varuhinja.

Spomnila je na matere otrok s posebnimi potrebami, ki pogosto ostanejo same in jim ni lahko. Zato mora država narediti še veliko. Opozorila pa tudi na begunke in trgovino z belim blagom in prostitucijo. Jim zmoremo pomagati, ko nanje prežijo številni 'lovci', se je vprašala

Dejala je, da mednarodni dan žensk ni le praznik, pač pa tudi priložnost, da govorimo in opominjamo. In opozorila, da poti nazaj ni, je le naprej – za popolno enakopravnost spolov.