Na Varuha se je obrnila pobudnica, sorodnica osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo in pod skrbništvom centra za socialno delo, nameščene v posebnem socialno varstvenem zavodu (v nadaljevanju zavod). Pobudnica je navajala več nepravilnosti, ki naj bi jih storil CSD pri izvajanju skrbniških nalog, predvsem v smeri »pomanjkanja interesa za varovanca, njegovo zdravstveno stanje in zdravstveno obravnavo«. Trdila je, da ji je CSD, ko je na nepravilnosti opozorila, prepovedal stike z varovancem. Ker je bil varovancu pred kratkim diagnosticiran neozdravljiv možganski tumor, jo je to še posebej prizadelo, menila pa je tudi, da so s prepovedjo stikov kršili pravice, ne le njej, temveč tudi varovancu, ki je nanjo navezan in bi jo želel ob sebi v terminalnem obdobju življenja.
Glede njenih pritožbenih navedb, predvsem tistih, ki so se nanašale na prepoved stikov, smo opravili poizvedbo pri CSD. Prosili smo, da pojasnijo razloge, zaradi katerih so se odločili, da varovanec ne more več odhajati na izhode k pobudnici oziroma to ni v več njegovo korist in pobudnici prepovedali vsakršne stike z njim. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila s tem v zvezi želja varovanca, na kakšen način in komu jo je izrazil ter kako jo je CSD upošteval pri sprejemu svoje odločitve.
CSD je odgovoril, da je vedenje pobudnice postalo izredno verbalno nasilno do velike večine vključenih v varstvo in oskrbo varovanca, ki je zaradi svoje prikrajšanosti v duševnem in telesnem razvoju ter slabega zdravstvenega stanja še posebno ranljiv, zato je ocenil, da stiki s pobudnico sedaj niso v njegovo korist.
Odgovor CSD smo, glede na zgoraj zastavljena vprašanja, šteli za površen in pomanjkljiv. Zato smo opravili dodatno poizvedbo, v kateri smo CSD seznanili z mnenjem Varuha, da tudi morebitno pobudničino verbalno nasilno vedenje do oseb, ki so vključene v varstvo in oskrbo njenega sorodnika oziroma varovanca, ne more biti razlog, da se varovancu, ki je na pobudnico navezan, ne dovoli z njo stikov. Ker je bil varovanec med tem hospitaliziran in ga je pobudnica v bolnišnici redno obiskovala, smo CSD zaprosili za stališče s tem v zvezi in za oceno, kako so ti stiki vplivali nanj.
CSD je v odgovoru posredoval svoje stališče, da sklepa, da varovanec ni navezan na pobudnico, na podlagi informacije strokovne delavke zavoda, ki jo je prejel, in sicer, da varovanec izraža željo po stikih in obiskih pobudničinega moža, ne pa tudi pobudnice. Dodatno je pojasnil tudi, da je bila pobudnica, ko je očitala nepravilnosti, verbalno agresivna do strokovne delavke CSD. Takšno vedenje pobudnice, ko le kritizira skrb za varovanca, pa po oceni CSD varovancu ne bi bilo v korist, saj bi ga te informacije lahko spravljale le v dodatne stiske. O tem, kako pogosto je pobudnica obiskovala varovanca v bolnišnici, CSD ni imel informacij, seznanjen pa je bil, da naj bi se pobudnica predstavljala kot skrbnica in tako tudi sodelovala z bolnišnico, pridobila varovančevo medicinsko dokumentacijo, bila seznanjena z njegovim zdravstvenim stanjem in ga spremljala na preiskavah.
Nedvomno je pri tem, po oceni Varuha, hote ali nehote, vsaj delno ob vednosti CSD, opravljala tudi nekatere naloge, ki bi jih moral skrbnik, a jih ni. Njene očitke o »pomanjkanju interesa« skrbnika za varovanca smo šteli za utemeljene. Zato je razumljivo, da je bila pobudnica v skrbeh za varovanca. Postavili smo se na izhodišče, da med pobudnico in varovancem obstaja čustvena vez, saj nam CSD ni podal informacij, ki bi nas prepričale v nasprotno. Menili smo, da CSD ni izkazal, da bi bila odločitev o prepovedi stikov v korist varovancu, in ocenili, da je ta prepoved verjetno dejansko posledica konflikta med CSD in pobudnico, kakor je trdila slednja.
Pobudnica nam je sporočila, da je CSD kmalu za tem, ko nam je poslal dopolnjeno poročilo, znova dovolil njene obiske pri varovancu, pripeljal ga je tudi na obisk k njej na dom. Z obravnavo pobude zato nismo nadaljevali. Nekaj tednov za tem pa nam je pobudnica sporočila tudi, da je varovanec umrl.
Iz opisanega primera lahko ugotovimo, da odvzeta poslovna sposobnost ne utemeljuje samovoljnega ravnanja skrbnika, še zlasti pa ne omejevanja svobode posameznika, da ima stike z vsemi osebami, ki so mu blizu in mu ne škodujejo. Neprimerno obnašanje posameznika v odnosu do tretjih oseb samo po sebi še ne more biti zadosten razlog, da se osebi pod skrbništvom omejijo stiki s takšnim posameznikom.(3.6-2/2015)
