Ob vrnitvi s prostega izhoda iz ZPKZ Dob pri Mirni je bil pri pobudniku opravljen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom Drager 7410, pri čemer je bila ugotovljena stopnja 0,06 ‰ (mg/l) alkohola v izdihanem zraku. Zavod je sklenil, da je obsojenec v času koriščenja zunajzavodskih ugodnosti užival alkoholne pijače in s tem storil hujši disciplinski prestopek. Med prestajanjem kazni zapora je bil namreč vključen tudi v obravnavo odvisnosti od alkohola in se je od njega zahtevala popolna abstinenca. Pobudnik pa je uživanje alkohola zanikal in navajal, da so mu pred kratkim odstranili žolč in še vedno jemlje tablete, zato alkohola ne sme uživati. Navajal je, da je doma pojedel zeleno solato, ki je bila pripravljena s kisom, in tri koščke potice (v kateri je bilo malo ruma), med potjo pa je pojedel še tri jabolka.
Generalni urad UIKS je na pritožbo pobudnika ugotovil, da ob vrnitvi s prostega izhoda zunaj zavoda ni bilo mogoče natančno ugotoviti, ali je bil v izdihanem zraku alkohol. Alkotest, ki je bil uporabljen, je pokazal minimalno količino alkohola v telesni tekočini (0,06 ‰). Izsledke preizkusa vsebnosti alkohola v telesu bi bilo mogoče potrditi ali ovreči le na podlagi ponovnega preizkusa v najbližji bolnišnici, česar pobudnik ni zahteval. Ker v pritožbenem postopku ni bilo verodostojnih dokazov, da na prostosti ni užival alkoholnih pijač, je ZPKZ Dob pri Mirni po mnenju UIKS ravnal pravilno, ko je pobudniku za nedoločen čas ustavil zunajzavodske ugodnosti, saj ta ni dokazal, da jih ni zlorabil.
Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Alkohol v izdihanem zraku se ugotavlja z elektronskim alkotestom. Gre le za kazalnik, ne merilo, kar pomeni manjšo natančnost pri ugotavljanju vsebnosti alkohola. Pri vrednotenju izsledka preizkusa alkoholiziranosti morata zato biti upoštevana toleranca in tovarniško podane napake (odstopanja) elektronskih alkotestov. Ugotovljena stopnja pri pobudniku je bila le 0,06 ‰ alkohola v izdihanem zraku. Zato smo UIKS v dodatnem posredovanju zaprosili za pojasnilo o tem, ali in kako sta bila pri vrednotenju izsledka preizkusa alkoholiziranosti upoštevana toleranca in tovarniško podane napake (odstopanja) elektronskih alkotestov. Res je pobudnik podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti. Vendar to ne preprečuje presoje pravilnosti ocene, ali ugotovljena stopnja alkohola v izdihanem zraku pomeni, da je užival alkohol in/ali da je bil takrat pod vplivom alkohola (vinjen), kar bi dopuščalo sankcioniranje.
Glede na zatrjevanje pobudnika, da ni užival alkohola, in prejeti odgovor UIKS smo Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani zaprosili za strokovno mnenje, ali rezultat alkotesta v tem primeru še pomeni alkoholiziranost oziroma ali se lahko na podlagi takšne ugotovljene količine alkohola šteje, da je bil pobudnik pod vplivom alkohola. Zaprosili smo tudi za mnenje o tem, ali je lahko glede na (neznatno) ugotovljeno stopnjo alkohola ta rezultat tudi posledica uživanja hrane, kot to zatrjuje pobudnik. Izvedenec je v mnenju pojasnil, da je bila vrednost 0,06 mg/l nad mejno vrednostjo, zato je povsem pravilno, da se jo obravnava kot pozitivno oziroma se z njo potrjuje vsebnost alkohola v izdihanem zraku. Na rezultat merjenja niso vplivala zdravila oziroma učinkovine v zdravilu, ki ga je pobudnik užival. Test ne more biti pozitiven zaradi uživanja jabolk, tudi dovajanje etanola s hrano (npr. kis v solati, rum v potici) ne more prispevati k izmerjenim vrednostim. Pozitivni rezultat alkotesta v tem primeru bi tako po mnenju izvedenca lahko bil najverjetneje posledica vsebnosti etanola v krvi zaradi uživanja alkoholnih pijač, vnosa alkohola vsebujočih snovi v ustno votlino v krajšem času pred preizkusom ali vsebnosti izopropanola v izdihanem zraku kot posledica neke ketonemije. Izvedenec je sklenil, da v primeru, če je bil preizkus opravljen pravilno (nobenega stika z alkoholom vsebujočih snovi v zadnjih 15 minutah), ostajata torej le še možnost uživanja alkoholnih pijač ali potreba po nadaljnjem razmisleku o tem, kaj je povzročilo mogočo ketonemijo oziroma posredno nastanek izopropanola. V tej povezavi bi bila zanimiva informacija, ali so bila takšna stanja pri pobudniku med zdravljenjem odvisnosti od alkohola kakor koli opažena in laboratorijsko potrjena. Ta odgovor bi lahko dal le neposredno po preizkusu narejeni odvzem krvi in plinsko kromatografska alkoholometrična analiza. Ker takega podatka ni bilo mogoče pridobiti, je bil pozitivni rezultat za pobudnika obremenjujoč in ga izvedensko mnenje ni ovrglo. Pobudnika smo zato opozorili, da bi moral uporabiti pravico, ki mu jo daje 55. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, po katerem je omogočen preizkus testiranja še v zunanji instituciji, če se z rezultatom preizkusa ni strinjal. Ker te možnosti ni izkoristil, si bo moral ponovno pridobiti zaupanje uprave zavoda, da bi bil lahko deležen zunajzavodskih ugodnosti, ki se podeljujejo za aktivno prizadevanje v programu, za prizadevanje in uspehe pri delu ter spoštovanje hišnega reda zavoda. 2.2-48/2006