Varuha je več pobudnikov seznanilo, da naj bi Ministrstvo za kulturo neustrezno dolgo vodilo postopke za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov, s tem pa povzročilo finančne posledice, ki jih številni posamezniki ne bodo mogli sanirati. Varuh je ugotovil, da ravnanje Ministrstva za kulturo pri vodenju postopkov za dodelitev statusa samozaposlenih v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost kaže na kršitev načela ekonomičnosti postopka, načela varstva pravic stranke v postopku in načela dobrega upravljanja ter Ministrstvu za kulturo priporočil, da o preostalih vlogah odloči čim prej in ob upoštevanju zgoraj navedenih načel. Varuh je Ministrstvu za kulturo priporočil tudi, da v prihodnje postopke vodi tako, da se bo sledilo namenu, ki ga je zasledoval zakonodajalec, predvsem pa v luči zaščite pravic predlagateljev.
* * *
Varuh je obravnaval več pobud, v katerih so pobudniki opozarjali, da se postopki za dodelitev statusa samozaposlenih v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost odvijajo nenavadno počasi, pri čemer so izpostavili predvsem zamudo pri izdaji odločb in razkorak med odločitvijo o dodelitvi statusa in pravico do plačila prispevkov, o čemer bi skladno z veljavno zakonodajo moral minister odločati hkrati.[1] V praksi so se posamezniki vpisali v razvid v prepričanju, da bodo imeli tudi pravico do plačila prispevkov, do česar pa v nekaterih primerih ni prišlo. Zaradi tega so morali posamezniki sami kriti prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kar je lahko povzročilo finančno stisko.
V zvezi z navedenim je Varuh od začetka septembra 2020 do februarja 2021 vodil postopek, v katerem je pridobili stališča Ministrstva za kulturo pa tudi podatke Ministrstva za kulturo o številu vlog, ki jih je navedeni organ prejel in o njih odločil.
Iz podatkov izhaja, da je Ministrstvo za kulturo istočasno prejelo 180 vlog, pri čemer je o 141 odločalo hkrati, o 39 primerih pa ni odločilo hkrati. Pri tem je Ministrstvo za kulturo navedlo, da je pri pregledu odločb različnih ustvarjalcev za pridobitev pravice minister opozoril na določene pomanjkljivosti glede mnenj strokovne skupine, saj ni bilo podanih obrazložitev, zato je zaprosil, da strokovne skupine ponovno preverijo, ali prosilci izpolnjujejo vse zahtevane kriterije. Po ponovni preveritvi je lahko minister, skladno s svojimi pristojnostmi, sprejel ustrezno odločitev. Ker v postopku podelitve pravice do plačila prispevkov za socialno varnost minister ni mogel sprejeti dokončne odločitve, je odločil zgolj o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi ter s tem samozaposlenim omogočil opravljanje dejavnosti.
Varuh sicer lahko razume argument Ministrstva za kulturo o zatrjevani pomanjkljivosti vlog, vendar pa meni, da bi moralo navedeno ministrstvo kljub temu pri odločanju o vlogah postopati skladno z načelom ekonomičnosti postopka, ki zahteva, da je postopke treba voditi hitro, pri čemer pa je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje pravic in pravnih koristi vlagateljev.[2] Iz dopisa Ministrstva za kulturo je namreč izhajalo tudi, da o devetih vlogah do dne 17. 11. 2020 sploh še ni bilo odločeno, v nekaterih primerih pa so bila obvestila o izvedenem upravnem postopku še v pripravi, kar bi ob upoštevanju dejstva, da je vloge, o katerih nam je poročalo Ministrstvo za kulturo, to prejelo najpozneje avgusta 2020, in ob predpostavki popolnosti teh vlog, pomenilo kršitev 222. člena ZUP. Pri tem smo poudarili še, da tovrstnih zamud ni mogoče pripisati (izključno) strokovni komisiji, saj je ta neločljivo povezana z delovanjem Ministrstva za kulturo.[3]
Ob zapisanem Varuh dodaja še, da je bila določba drugega odstavka 87. člena ZUJIK z novelo ZUJIK-C, ki govori o hkratnem odločanju, sprejeta prav v luči ekonomičnosti postopka in zaščite pravic vlagateljev. Kot navaja obrazložitev predloga ZUJIK-C, je ta določba omogočila istočasno odločanje o vpisu v razvid in pridobitvi pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, ker je dotedanja ureditev omogočala odločanje o pridobitvi pravice do prispevkov za socialno zavarovanje šele po dokončnosti odločbe o vpisu v razvid, to pa je pomenilo veliko časovno razliko med vpisom v razvid in pridobitvijo pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. V tem času so si morali samozaposleni zaradi lastne socialne varnosti sami plačevati prispevke tudi v primerih, če so izpolnjevali pogoje za pridobitev te pravice in jo pozneje tudi pridobili.
V luči navedenega Varuh torej ni mogel sprejeti argumenta Ministrstva za kulturo, da je minister z odločitvijo zgolj o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi samozaposlenim omogočil opravljanje dejavnosti, saj je navedeno ministrstvo ob tem spregledalo dejstvo, da so posamezniki, ki jim ni bila hkrati priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, morali sami kriti prispevke, pri čemer niso vedeli, ali jim bo ta pravica priznana za nazaj ali ne, kar je v trenutni situaciji, ko je kulturna dejavnost zaradi epidemije koronavirusne bolezni praktično popolnoma zastala, posebej problematično.
Glede na vse zgoraj navedeno je Varuh ugotovil, da ravnanje Ministrstva za kulturo pri vodenju postopkov za dodelitev statusa samozaposlenih v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost kaže na kršitev načela ekonomičnosti postopka, načela varstva pravic stranke v postopku in načela dobrega upravljanja ter Ministrstvu za kulturo skladno s 7. členom ZVarCP priporočil, da o preostalih vlogah odloči čim prej in ob upoštevanju zgoraj navedenih načel. Varuh je Ministrstvu za kulturo priporočil tudi, da v prihodnje postopke vodi tako, da se bo sledilo namenu, ki ga je zasledoval zakonodajalec, predvsem pa v luči zaščite pravic predlagateljev.
Ministrstvo za kulturo nam je v začetku februarja 2021 sporočilo, da so zadeve za nazaj urejene razen petih zadev, v katerih vlagatelji še niso sporočili datuma za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi. Do ugotovitev in priporočil Varuha se Ministrstvo za kulturo ni opredelilo. 14.5-19/2020, 14.5-23/2020, 14.5-27/2020.
[1] Tako določba drugega odstavka 87. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) pa tudi peti odstavek 11. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi.
[2] 14. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), tudi 7. člen ZUP.
[3] Skladno z drugim odstavkom 21. člena ZUIJK namreč minister za kulturo določa število strokovnih komisij, njihovo financiranje, sestavo, trajanje mandata, naloge in način dela s pravilnikom. Skladno s prvim odstavkom 3. člena takrat veljavnega Pravilnika o strokovnih komisijah, med te sodijo tudi komisije za obravnavo vlog za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in priznavanje pravic na podlagi zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Taisti pravilnik je v 10. členu določal, da se stalne komisije sestanejo praviloma enkrat na mesec in da mora komisija delo načrtovati tako, da lahko na posamezni seji obravnava čim več zadev iz svoje pristojnosti. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da komisija deluje v prostorih Ministrstva za kulturo, kot določa drugi odstavek istega člena.
