Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o kazenskem postopku

Simbolna slika: na podstavek položeno sodniško kladivo in dve sodni knjigi zraven

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je na Ustavno sodišče RS (US RS) vložil zahtevo za oceno ustavnosti, saj meni, da je protiustavna ureditev 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki ne predvideva odgovora na pritožbo državnega tožilca zoper sklep zunajobravnavnega senata, s katerim je bila zavrnjena zahteva za preiskavo. Po mnenju Varuha bi bilo treba v takšnih primerih osebi, zoper katero je tožilec zahteval preiskavo, omogočiti, da se še pred odločitvijo višjega sodišča lahko opredeli do vložene pritožbe. 

V pobudi, ki jo je obravnaval Varuh, se preiskovalni sodnik ni strinjal z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zato je zahteval, da o tem odloči zunajobravnavni senat. Omenjeni senat je s sklepom zavrnil zahtevo za preiskavo. Zoper takšno odločitev sodišča se je pritožil državni tožilec. Višje sodišče je s sklepom pritožbi državnega tožilca ugodilo in zoper pobudnika uvedlo preiskavo. V tem postopku sodišče pobudnika ni obvestilo o vloženi pritožbi, niti mu ni dalo možnosti odgovora nanjo.

Po ZKP je izključena pritožba zoper sklepe, ki so izdani na drugi stopnji. Obdolženec je v položaju, ko se preiskovalni sodnik in zunajobravnavni senat predhodno ne strinjata z uvedbo preiskave, prikrajšan za neposredno presojo odločitve višjega sodišča, ki je preiskavo dopustilo na podlagi pritožbe državnega tožilca. Zato je po mnenju Varuha še toliko bolj pomembno, da je takšna odločitev, ki pomeni začetek kazenskega postopka ter v okviru tega tudi občuten poseg v pravice in interese posameznika, sprejeta na način, ki posamezniku zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja.

ZKP tudi sicer v postopku s pritožbo zoper sklepe, ki so izdani na podlagi tega zakona, ne predvideva kontradiktornosti v smislu seznanitve nasprotne stranke s pritožbo in možnostjo priprave odgovora nanjo. Po sprejetem stališču US RS je popolna izključitev odgovora na pritožbo zoper sklep nesprejemljiva z vidika 22. člena Ustave Republike Slovenije (enako varstvo pravic), »še zlasti, kadar gre za sklepe, s katerimi sodišče meritorno odloči o zadevi oziroma sprejme pomembnejšo procesno odločitev«[1]. Podobno je poudarilo tudi že Vrhovno sodišče RS v svoji odločitvi, in sicer da mora imeti obdolženec možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep, ki »pomembneje posega v njegove pravice ali pravne interese«[2].

Sklep o preiskavi po mnenju Varuha lahko nedvomno sodi med tiste sklepe iz ZKP, ki pomembneje posegajo v pravice in pravne interese posameznika oziroma s katerimi sodišče sprejme pomembnejšo procesno odločitev.

Zakon vročitve pritožbe v odgovor nasprotni stranki izrecno ne izključuje, pa tudi ne nalaga. Varuh sicer dopušča možnost, da posamezna sodišča oziroma sodniki  ravnajo tako, da osebo, zoper katero je tožilec zahteval preiskavo, seznanijo s pritožbo tožilca zoper sklep zunajobravnavnega senata. Konkretni primer, s katerim je pobudnik seznanil Varuha, pa tega ne potrjuje. Pobudnik je namreč navedel, da ga sodišče ni obvestilo o vloženi pritožbi, niti mu ni dalo možnosti odgovora nanjo.

Stališča US RS, ki so sprejeta ob vsebinski presoji predpisov, zagotavljajo pravno predvidljivost ter učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po mnenju Varuha 169. člen ZKP trenutno takšne predvidljivosti in učinkovitosti varstva pravic osebi, zoper katero je tožilec zahteval preiskavo, ne omogočajo, ker ji na podlagi zakona ni izrecno dana možnost, da se s pritožbo seznani in nanjo odgovori, zato je tudi vložil zahtevo za presojo ustavnosti.

Zahteva za oceno ustavnosti 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP; Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo, 206/21 - ZDUPŠOP, 35/22 - odl. US, 96/22 - odl. US) (celotno besedilo)


[1] US RS odločba št. U-I-55/04, Up-90/04 s 6. 4. 2006.

[2] VS RS sodba opr. št. I Ips 50846/2011 z 10. 7. 2014.

Natisni: