Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek in svetovalke pri Varuhu so se v sredo, 23. 9. 2015, srečale z generalno direktorico Finančne uprave RS Jano Ahčin in glavno inšpektorico Inšpektorata RS za delo Natašo Trček z njunimi sodelavci.
Govorili so o neplačilu prispevkov za socialno varnost, nadzoru nad prikritimi delovnimi razmerji, o problematiki izdajanja obrazcev A1 ter nekaj konkretnih primerih, ki jih obravnava Varuh. V ločenem sestanku s FURS-om so se dotaknili še informativnih izračunov dohodnine za upokojence, domnevnih nepravilnostih pri obdavčenju kmetijskih subvencij, ugotavljanja dohodka oseb, ki opravljajo dejavnost kot poklic pri izdaji dovoljenj za prebivanje ter še nekaj konkretnih primerov. Direktorica FURS-a je pojasnila tudi organizacijske posledice po ukinitvi Carinskih uprave in združitvijo z Davčno upravo v FURS ter služb in trenutno stanje.
Predstojnici obeh organov sta sodelovanje med organoma ocenili kot izredno dobro. Pristojnosti so jasne, sodelovanje poteka brez zapletov. Oba organa sodelujeta v procesih spreminjanja zakonodaje, ki bi preprečevala veriženje podjetij.
Na IRSD-ju v zvezi z neizplačevanjem plač še vedno zaznavajo kršitve, veliko prijav je na neizplačilo regresov. Trčkova vendarle ocenjuje, da je gospodarska rast le omogočila več zaposlitev, delavci zapuščajo slabe delodajalce in prehajajo k boljšim, zato mnogi podajajo prijave glede neizplačila plač za nazaj. Velik izziv vidijo na področju kazenskih ovadb, ki kljub vse večjemu številu podanih na tožilstvo, ne doživijo sodnega epiloga. Izziva so se že lotili z ministrstvom za pravosodje, je še povedala.
Na IRDS zaznavajo čedalje več zaposlovanja za krajši delovni čas, čeprav delavci dejansko delajo preko v pogodbah odmerjenih ur, posledice pa so izčrpanost in zmanjšana varnost pri delu. Pri nadzoru nad prikritimi delovnimi razmerji na IRSD ugotavljajo, da je vse več prekarnih oblik dela. Še vedno pa se srečujejo tudi s slabšim položajem agencijskih delavcev.
Direktorica FURS-a Ahčinova je povedala, da so neplačevanje prispevkov zaznali kot prioriteto in že pred leti uvedli projektni nadzor nad plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Vzpostavili so tudi kompetenčne centre za ločeno obravnavo prekrškov in kaznivih dejanj, obravnavo na področju prekrškov se je izredno povečala.
Z razrahljanjem davčne tajnosti bi se lahko povečala učinkovitost dela FURS-a predvsem na proaktivnem delu oziroma ozaveščanju javnosti. Objava neplačnikov bi vplivala na zmanjševanje slabih praks, ocenjujejo na FURS-u.
Za boljše odkrivanje kršitev bi bilo potrebno izboljšati tudi evidence nad izvajanjem delovnega procesa, saj ni dovolj zgolj poročanje delodajalcev, da je bil delavec prisoten na delovnem mestu določen delovni čas. V zakonu o davčni blagajni je predvidena rešitev tudi nad dejanskim časom opravljenega dela.
Glede težav pri izdajanju obrazcev A1 za delavce, napotene v tujino, so predstavniki FURS-a povedali, da so vse zahtevane podatke, ki se za izdajo obrazcev A1 potrebujejo, posredujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki obrazce tudi izdaja oziroma potrjuje. Ker gre za perečo problematiko, ki terja usklajevanje več organov, je Varuh na vlado že naslovil poizvedbo. Odgovor še pričakujemo. Varuh zahteva, da je treba sedanje stanje odpraviti, in delavce, ki so na delo napoteni v tujino, zaščititi.
V nadaljevanju so predstavniki Varuha opozorili na načelo dobrega upravljanja. Kadar država naredi napako, kar se je zgodilo v primeru informativnih izračunov pokojnine, jo mora tudi sama popraviti. Direktorica FURS-a je zagotovila, da so naredili vse, da zaradi napake državnega organa (ZPIZ) nihče ni bil prizadet.
Namestnica varuhinje mag. Kornelija Marzel je ob zaključku srečanja še enkrat poudarila, da moramo vsi javni uslužbenci delovati v smeri hitre odprave ugotovljenih kršitev ter zaščititi šibkejše v postopkih.
Delovno z IRSD in FURS
Foto galerija
(3)