Generalna skupščina OZN je razglasila 20. februar za svetovni dan socialne pravičnosti. Na ta dan povečujemo zavedanje o problemih revščine, neenakosti med spoloma, brezposelnosti in socialne izključenosti. »Vsi ljudje se rodimo svobodni, imamo enako dostojanstvo in enake pravice, ki naj bi jih zagotavljalo okolje, v katerem živimo. Realnost mnogih posameznic in posameznikov, ki se obračajo na institucijo Varuha človekovih pravic, pa je nemalokrat drugačna. Pandemija koronavirusne bolezni je v mozaik neenakosti v družbi še nekaj dodala in posledično opozorila na pomanjkljivo spoštovanje načela socialne pravičnosti. Zdi se, da sta blaginja in zagotavljanje enakih pravic vsem družbenim skupinam v zadnjih nekaj letih omajani in podrejeni drugim interesom, zato je razprava o teh vprašanjih izjemno pomembna,« meni varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Socialna pravičnost po njegovem mnenju ne sme biti odvisna od vsakokratne politične volje ali proračunskih finančnih injekcij. Edini način za večjo socialno pravičnost, za zmanjševanje neenakosti, revščine in posledic podnebne in postpandemične krize, so po besedah varuha dolgoročne aktivne politike oz. reforme na trgu dela, v zdravstvenem sistemu in v sistemu socialnega varstva. Dejstvo, da je socialna vključenost eden izmed temeljnih ciljev Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, je po njegovi oceni pomembno, vendar časa do leta 2030 ni. »Pristojni bi morali svojo pozornost že tem trenutku usmeriti v povečanje socialne vključenosti vseh, predvsem pa mladih, starejših, invalidov in vseh tistih, ki so najbolj ranljivi. Ob povečevanju cen, ne le surovin, energentov, nepremičnin, temveč tudi osnovnih življenjskih stroškov in dobrin, so mnogi ljudje v velikih stiskah – tudi brez dela, mnogi pa se srečujejo s problemom poštenega plačila zanj," izpostavlja Svetina.
S pojavom negotovih oziroma atipičnih oblik dela, ki posameznikom ne zagotavljajo varnosti in ustrezne delovnopravne zaščite, ko so prisiljeni v odpiranje podjetij, espeizacijo, delo preko zaposlitvenih agencij, itd., vrednote, ki izhajajo iz pravice do dela, še dodatno postavljamo pod vprašaj. Če želimo zagotoviti družbeno odgovornost v polni meri, moramo poskrbeti, da bodo vsi zaposlovalci najprej ustrezno poskrbeli za zaposlene. Ključnega pomena pa je po mnenju varuha Petra Svetine zgled države, ki aktivno skrbi za dostojanstvo vsakega človeka in njegove temeljne pravice.
