Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v torek, 16. 2. 2021, na srečanje sprejel predstavnike vseh organizacij, ki skrbijo za brezdomne osebe. Srečanja se je udeležilo 11 predstavnikov nevladnih organizacij in centrov za socialno delo.
»Tovrstna srečanja so pomembna, saj tako pri Varuhu dobimo informacije o dogajanju na terenu tako rekoč iz prve roke. Nevladne organizacije in centri za socialno delo ste prvi v stiku z najbolj ranljivimi, zato so vaše informacije neprecenljive,« je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Pri pregledu dogajanja in perečih vprašanj so s sogovorniki ocenili, da je epidemija koronavirusne bolezni za vse precejšnja preizkušnja. Okužb med brezdomnimi osebami zaradi uveljavljanja in spoštovanja varovalnih ukrepov sicer doslej ni bilo veliko, so se pa odprla številna nerešena vprašanja. Med epidemijo so se srečali tudi s težavami pri uresničevanju nedomišljenega ukrepa prepovedi zadrževanja na javnih površinah in poziva 'Ostani doma!' ter s kaznovanjem nekaterih brezdomnih oseb zaradi nedovoljenega zbiranja. Varuh je te primere že vzel pod drobnogled.
Organizacije, ki skrbijo za brezdomne osebe obžalujejo, da v vseh teh letih Slovenija še ni oblikovala strategije, ki bi zajela rešitve in usmeritve za vsa pereča vprašanja, ki zadevajo skrb za brezdomne osebe. Opozorili so, da je skrb zanje vse prevečkrat odvisna od pripravljenosti posameznih občin za sodelovanje ali drugih okoliščin. Ocenili so, da je populacija brezdomnih oseb zelo heterogena in se strinjali, da so zanje potrebne dolgoročne rešitve, saj bodo vse življenje potrebovali določeno obliko podpore. Sistemske rešitve skrbi za najbolj ranljive so nujne, saj bo v družbi vedno obstajalo neko kritično število oseb, ki bodo ne glede na razmere potrebovale humanitarno oziroma socialno pomoč, so se strinjali.
Opozorili so na manko posthospitalne enote, zaradi staranja tudi te populacije pa je pereče še vprašanje nameščanja v domove za starejše. Ker so zaradi specifičnih navad in potreb v domove težje vključeni, nevladne organizacije in centri za socialno delo ustrezno rešitev vidijo v oblikovanju samostojnih bivalnih enot, smiseln pa se jim zdi tudi razmislek o podeljevanju koncesij po zgledu tistih za domove za starejše.
Sogovorniki so se strinjali, da je nedopustno, da v Sloveniji po vseh desetletjih še vedno prebivajo tujci, večinoma izbrisani, ki so prisiljeni bivati v zavetiščih, saj so brez statusa in pravic. Ker nimajo niti zdravstvenega zavarovanja, jim na pomoč priskočijo pro bono ambulante, ki so bile ustanovljene kot začasne rešitve, a so ostale, saj potrebe po njih ne usahnejo. Predstavniki nevladnih organizacij in centrov za socialno delo so zato izrazili pričakovanje po oblikovanju programa, katerega osnova bi bila le potreba po neki določeni oskrbi in ne bi bila strogo vezana na status. Predvsem pa so se strinjali, da bi se morala zdravstvena oskrba sistemsko približati tej populaciji.
Sicer pa so z varuhom Svetino spregovorili tudi o drugih temah, ko so na primer razdelilnice hrane, s pomočjo katerih nevladne organizacije in centri za socialno delo skrbijo za zmanjševanje socialnih stisk. Povedali so, da je bil času t. i. koronakrize prevzem hrane prilagojen usmeritvam za preprečevanje širjenja okužb, da pa so žal srečevali tudi nove obraze, med njimi tudi samostojne podjetnike in družine.
Eno izmed nerešenih vprašanj je tudi vprašanje postpenalne obravnave, saj mnogi, ki pridejo iz zaporov, brez ustreznih programov ostanejo na cesti. Opozorili so še na prilagoditev sistema javnih del za brezdomne osebe, ki so vanje vključene. Odpira pa se že tudi vprašanje skrbi za drugo generacijo brezdomcev.
Ocenili so, da stanovanjska politika ne sledi potrebam po neprofitnih stanovanjih, tudi ne potrebam te skupine prebivalstva. Stanovanjski fond bi bilo treba povečati, smiselno pa bi bilo iskati rešitve tudi s postavljanjem bivalnih enot v vseh občinah, saj so razmeroma ekonomična rešitev, predvsem za samske brezdomce. Nujno je preprečevati tudi deložacije, da se v samem jedru prepreči pojav brezdomstva. Namestnik varuha Ivan Šelih je ob tem pripomnil, da je treba težave, ki lahko vodijo v deložacije, treba reševati takoj, predvsem pa lahko Varuh pri tem pomaga, če se ljudje v stiskah nanj obrnejo pravočasno, ne ko so zadeve že tik pred izvršbo.
Pri skrbi za brezdomne osebe je opazna tudi neenakost med nevladnimi organizacijami in tistimi, ki so zaposleni v javnih službah, kot so centri za socialno delo. Oboji so se strinjali, da delo s to populacijo prinaša določeno mero tveganja, tudi za zdravje, zato bi morali biti kriteriji za ovrednotenje dela enotni.
Varuh in njegov namestnik Ivan Šelih sta udeležence pozvala, naj v primeru zaznanih kršitev pravic brezdomnih oseb, instituciji Varuha posredujejo konkretne pobude, saj Varuh lahko na temelju dokumentiranih zatrjevanj kršitev lažje preiskuje, ali je prihajalo do napak ali celo do kršenja pravic. Sklenili so, da se bodo srečevali redno.
