Ob 30. obletnici sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo obeležujemo 20. novembra, varuh človekovih pravic Peter Svetina ocenjuje, da je imel ta dokument osrednjo vlogo pri izboljšanju življenj otrok po vsem svetu. Gre za prvi pravno zavezujoč mednarodni akt na področju varovanja pravic otrok, ki je postal orodje oziroma vodnik za vse, ki prihajajo v odnos z otroki. Ne odgovarja le na vprašanje, kako z njimi ravnati, temveč predvsem česa jim ne smemo odrekati. V Sloveniji je Konvencija stopila v veljavo 25. junija 1991.
Po Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah je družina osnovna celica, ki mora poskrbeti za otroka. Žal tudi v Sloveniji vsi otroci nimajo možnosti živeti v družinah, ki bi zmogle zaščititi njihove pravice. Zaradi neustreznih socialnih in ekonomskih razmer tudi nimajo možnosti za razvoj vseh svojih sposobnosti. Lahko so celo žrtve nasilja in drugih različnih vrst zlorab. Da bi jih zaščitili, smo v Sloveniji razvili razmeroma dobre sisteme socialnega, zdravstvenega in institucionalnega varstva, izobraževanja, rejništva, posvojitev, svetovanja, pravnega in sodnega varstva ter drugih pomoči otrokom in staršem. Kljub temu pa v praksi na posameznih področjih še vedno ni postorjeno vse za polno zaščito otrokovih pravic, načel in določil konvencije se ne spoštuje vedno. Nepravilnosti, ki jih institucija Varuha pri svojem delu ugotavlja in nanje opozarja, se odpravljajo prepočasi. »Različni organi in institucije se morajo v skrbi za otroke povezovati, sodelovati. Prelaganje odgovornosti in birokratska obravnava njihovih stisk sta nedopustna,« je jasen varuh Svetina, ki si želi več medresorskega sodelovanja.
Na področju socialne varnosti se Varuh pogosto srečuje z revščino, ko so družine zaradi različnih razlogov prikrajšane za pravice iz javnih sredstev, ki so namenjene tudi preživljanju otrok. Problemi so na področjih socialne izključenosti, medvrstniškega in spletnega nasilja, pereča so dolgotrajna rejništva in številne težave, ki so posledica ločitve staršev. Še vedno se srečuje s kršitvami pravic romskih otrok (poroke mladoletnih deklet, njihovi pobegi od doma, izobraževanje), pa tudi otrok beguncev, tistih s spremstvom in tistih brez njega (nastanitev otrok v Center za tujce ali Azilni dom skupaj z odraslimi, vključevanje otrok v okolje, šolanje). Še vedno obstaja neenaka obravnava otrok pri skrbi za njihovo zdravje. Varuh opozarja na pomanjkanje pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov. Skrb za otroke s posebnimi potrebami in invalidnostmi še vedno ni urejena sistemsko, odvisna je od ozaveščenosti posameznikov in njihovih individualnih prizadevanj. »Pri skrbi za otroke in njihove pravice vse prevečkrat naletimo na argument o pomanjkanju sredstev, kar ni dopustno,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
"V vseh odločitvah in ukrepih, ki zadevajo otroka, mora biti naše vodilo otrokova največja korist, kar pomeni, da bi morali imeti otroci vedno prednost pri odločitvah v zadevah, v katerih so udeleženi, ali v postopkih, ki vplivajo na njihov položaj," odgovorne poziva varuh Svetina.
Konvencija o otrokovih pravicah namreč določa tudi, da mora biti otrokom dana možnost izraziti svoje mnenje in želje, morajo imeti priložnost aktivno sooblikovati politike, ki jih zadevajo. »Ne samo poslušati, treba jih je tudi slišati, in na podlagi vseh informacij odločati o njihovih največjih koristih,« opozarja varuh. Prav z namenom okrepiti glas otrok je Varuh v okviru samostojne organizacijske enote Zagovorništva razvil mrežo zagovornikov otrok. Ti pomagajo otrokom, da izrazijo svoje mnenje v vseh zadevah in postopkih, v katerih se znajdejo, če se starša ne moreta o dogovoriti o stikih ali predodelitvi, prešolanju ali spremembi bivališča. Pa tudi takrat, ko se razmišlja o odvzemu otroka, namestitvi v rejništvo ali v zavodsko varstvo in podobno. »Zagovornik ni zakoniti zastopnik otroka, je pa pomemben ojačevalec njegovega glasu,«
Otroci svojo pravico do participacije v družbi uresničujejo tudi preko vsakoletnih otroških parlamentov. »Otrokom sem na plenarni seji otroškega parlamenta letos zagotovil, da bomo njihove predloge vključili v letno poročilo. Tako bomo omogočili njihovo obravnavo pred organi državnega zbora in s tem okrepili glas otrok, obenem pa bomo spodbudili državne organe, da njihove glasove otrok, njihova mnenja in stališča slišijo in jih tudi upoštevajo, tako kot veleva Konvencija o otrokovih pravicah,« poudarja Peter Svetina. "Da otroci niso zgolj mali ljudje z majhnimi človekovimi pravicami, izkazujemo tako, da jih slišimo in upoštevamo njihovo mnenje," še dodaja varuh.
»Skrb za otroke mora biti vedno prioriteta. Obravnavati jih je treba resno in njihovim pravicam nameniti ustrezno pozornost v vsakodnevnih dejavnostih na vseh ravneh. Samo tako bodo določila in načela Konvencije o otrokovih pravicah še naprej živela,« ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah poudarja Svetina.
