Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina: »Oblikovanje pogojev za delo daje osnovo za uresničevanje tudi drugih človekovih pravic«

Pred  praznikom dela, 1. majem, se je varuh človekovih pravic Peter Svetina s predstavniki sindikatov pogovarjal o varstvu pravic zaposlenih in brezposelnih, predvsem v luči epidemije covid-19. Beseda je tekla o težavah, s katerimi se soočajo zaposleni in brezposelni, o njihovih stiskah ter o odlokih in ukrepih države v okviru sprejetih paketov za omilitev posledic epidemije. Sestanka sta se udeležila Nežka Bozovičar, predsednica Sveta gorenjskih sindikatov in Jakob Počivalšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije - PERGAM.

Kot je dejal varuh Svetina, je epidemija med drugim pokazala, kako pomemben je proces dela za ohranjanje ravnovesja v družbi. »Izguba službe ali čakanje na delo je mnoge ljudi močno zaznamovala. Ni pa pustila le težkih ekonomskih in zdravstvenih sledi, temveč je močno zarezala tudi v posameznikovo dostojanstvo.« Vlada Republike Slovenije je sicer z ukrepi skušala blažiti stiske vseh, ki zaradi zaščite zdravja prebivalstva niso smeli delati, a kot poudarja varuh, bo pomembne korake na tem področju še treba narediti. Skrbi ga namreč povečevanje socialnih stisk in pa tudi vpliv zmanjšanja delovnih mest na kvaliteto življenja ranljivih skupin, kot so invalidi, starejši in nekateri drugi, ki jim konkurenčnost na trgu dela že v časih brez krize predstavlja izziv.

Ob tem so se sogovorniki strinjali, da bi moralo biti oblikovanje rešitev vključujoče. »Temeljiti mora na sodelovanju, načelih pravne in socialne države ter medsebojni solidarnosti, na kar nas vsako leto znova opominja tudi praznik dela,« poudarja varuh Svetina. Po njegovem mnenju je v negotovih razmerah vloga odločevalcev še posebej pomembna, saj so dolžni regulirati družbena razmerja in preprečevati povečevanje neenakosti. »Država mora poskrbeti, da ne bi prihajalo do erozije delavskih pravic, saj smo se ob krizah pripravljeni marsikateri pravici odreči zgolj iz potrebe po relativno dostojnem življenju v danem trenutku. Vzpostavljanje izgubljenega je težak proces,« še opozarja varuh.

Ekonomska gibanja so tudi v Sloveniji zelo odvisna od splošne epidemiološke slike doma in v svetu. Brez sodelovanja javnosti je po mnenju varuha nemogoče oblikovati ukrepe, ki bi zmanjšali vsakdanjo negotovost. »Ukrepi za ohranitev delovnih mest in vzpostavljanje novih morajo biti vedno skladni s človekovimi pravicami, tako delavskimi kot tudi z drugimi, kot so pravica do sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov, pravica do zdravega življenjskega okolja in zdravja. Demokratične pridobitve morajo imeti vedno prednost pred kapitalom,« še meni Peter Svetina, ki je dejal še, da se je institucija Varuha glede pomembnosti sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, tudi protikoronskih, ponovno obrnila na vlado.

Ob tem so se sogovorniki dotaknili tudi nedopustnih neenakosti med delavci, ki za isto delo in isto izpostavljenost prejemajo na primer različno višino dodatkov za delo v izrednih razmerah, ob tem je kritičen tudi velik časovni zamik pri plačilu teh dodatkov (predvsem v domovih za starejše), pa tudi precej različen znesek nadomestila za delo na domu.

Institucija Varuha človekovih pravic je sicer z delovnopravnega področja v letu 2020 obravnavala manj zadev kot leto poprej  - 81 (v 2019 pa 124). Večinoma so se nanašale na okoliščine, povezane z opravljanjem dela oziroma delovnim mestom (trpinčenje na delovnem mestu, koriščenje letnega dopusta, neizplačevanje plač in prispevkov za socialno varnost, domnevno nezakonite odpovedi delovnega razmerja in problematika izvajalcev osebne asistence in osebnih asistentov, nezadovoljstvo v zvezi z odzivnostjo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, imenovanja v uradniški naziv, dopustnost vpogleda v dokumentacijo izbirnega postopka zaposlitve, itd.). Ugotovitve institucije so se nanašale predvsem na kršitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti pri delu ter načela dobrega upravljanja.

Natisni: