Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes na premiera, ki opravlja tekoče posle Marjana Šarca naslovil zahtevo za nujno ureditev bivanjskih razmer v romskem naselju Goriča vas v Občini Ribnica.

Vladi Republike Slovenije je (ponovno) predlagal, urgentno sprejme in izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike v romskem naselju Goriča vas oziroma njenim prebivalcem na drug ustrezen način (npr. s preselitvijo) zagotovi dostojne življenjske razmere, z zagotovljenim dostopom do pitne vode, sanitarij in elektrike.

Varuh meni, da predlagani ukrepi štejejo za tekoče posle v smislu 115. člena Ustave Republike Slovenije, saj so usmerjeni v varovanje zdravja in življenja prebivalcev, kar pomeni, da so neodložljivi in nujni ter zato terjajo neodložljivo in takojšnjo intervencijo Vlade Republike Slovenije.

Dopis Varuha človekovih pravic objavljamo v celoti:

Spoštovani,

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je bil seznanjen z informacijo, da je v romskem naselju Goriča vas v Občini Ribnica zaradi neustreznih bivalnih pogojev konec leta 2019 umrl dojenček. Prizadeta družina ni imela dostopa do osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, sanitarije in elektrika. Ob tem tragičnem dogodku želimo spomniti na nekatere bistvene dosedanje ugotovitve Varuha o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin v naselju Goriča vas ter na s tem povezane predloge Varuha za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

*

Dostop do pitne vode je za vsakega človeka vitalnega pomena, saj z vodo človek uresničuje temeljne potrebe, kot so pitje, umivanje, pranje oblačil, priprava hrane, osebna higiena ter čiščenje stanovanja. Dostop do pitne je človekova pravica, ki izhaja iz nacionalnega pravnega reda (34. člen Ustave Republike Slovenije (URS)) in tudi mednarodnega pravnega reda (npr. resolucija GS Združenih narodov A/64/292), v okviru katere mora biti vsakomur, ne glede na pravni status zemljišča, na katerem živi, zagotovljen primeren dostop do pitne vode. Tudi dostop do elektrike je po mnenju Varuha nujni pogoj pri zagotavljanju dostojnih bivalnih razmer posameznikov in njihovih družin. Električna energija je po mnenju Varuha osnovna dobrina, ki je v določenih primerih nujno potrebna za preprečitev ogrožanja življenja in zdravja posameznikov, poseben pomen pa ima tudi pri zagotavljanju osnovnih pogojev za šolanje in pridobitev izobrazbe. Posebej tenkočutno je po mnenju Varuha treba obravnavati primere, kjer so zaradi odsotnosti dostopa do pitne vode, sanitarij ali elektrike prizadeti otroci, ki so se v tem življenjskem položaju znašli brez lastne krivde. Zaradi kršitve njihovih pravic se soočajo z resnimi grožnjami za njihovo življenje zdravje in za zdravje oseb, s katerimi prihajajo v stik (npr. v šoli) ter s hudo oviro pri odraščanju in izobraževanju, ki bo trajno zaznamovala njihovo osebnost in nadaljnjo življenjsko pot. Zelo verjetno je, da otroci, ki živijo v takih nedostojnih razmerah, brez upanja na boljšo prihodnost, ponovijo življenjsko zgodbo svojih staršev. Odsotnost dostopa do pitne vode in elektrike za te otroke po mnenju Varuha tako poleg zgoraj navedenih pravic predstavlja tudi kršitev 56. člena URS, v skladu s katerim otroci uživajo posebno varstvo in skrb ter kršitev točke e) drugega odstavka 24. člena Konvencije o otrokovih pravicah, v skladu s katero mora država pogodbenica otrokom zagotavljati podporo pri higieni.

Pravica do pitne vode je človekova pravica. Človekove pravice se skladno s prvim odstavkom 15. člena URS uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Skladno s 5. členom URS je za varovanje človekovih pravic na ozemlju Republike Slovenije odgovorna država. (»Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.«)

*

Varuh je sicer že v Posebnem poročilu o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije iz maja 2012 med drugim zapisal priporočilo številka 5: »Občine morajo občanom brez razlikovanja zagotoviti primeren dostop do pitne vode, zlasti v romskih naseljih ne glede na pravni status zemljišč, na katerih stojijo. Za uresničevanje pravice do pitne vode, kot ene od mednarodno priznanih človekovih pravic, naj Vlada predlaga, Državni zbor pa sprejme ustrezne zakonske rešitve, vključno s podlago za intervencijo Vlade v primerih, ko občine te pravice ne bi zagotavljale.«

Vezano konkretno na Goričo vas je Varuh v dopisu z dne 25. marca 2014 (številka dopisa 10.1-30/2013-9-AD) županu Občine Ribnica med drugim predlagal, da prebivalcem romskega naselja Goriča vas zagotovi dostop do osnovne infrastrukture, zlasti do pitne vode in sanitarij. Ker župan temu predlogu ni sledil, je Varuh Uradu za narodnosti v dopisu številka 10.1-30/2013-18-AD z dne 8. 10. 2014 predlagal, da glede Goriče vasi Občini Ribnica predlaga ustrezne rešitve za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarij ter naj v primeru, da Občina Ribnica v roku enega meseca od prejema predlogov Urada ne bi zagotovila ustreznega dostopa do pitne vode in sanitarij za prebivalce Goriče vasi, ukrepe za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarij sprejeme Vlada RS.

V letnem poročilu za leto 2014 je Varuh posebej obravnaval problematiko dostopa do pitne vode v romskem naselju Goriča vas. Obravnavani primer je povzet na 67. strani letnega poročila Varuha, bistvo ugotovitev Varuha pa je v tem, da so prebivalcem romskega naselja Goriča vas kršene človekove pravice v zvezi z dostopom do pitne vode in sanitarij ter da  Občina Ribnica kljub več letnim prizadevanjem nevladnih organizacij, Varuha in Urada v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, da prizadetim občanom zagotovi uresničevanje njihovih temeljnih pravic, ni dovolj aktivna.

Varuh je zadevo nato obravnaval tudi v letu 2015 in v dopisu 10.1-16/2015-4-AD z dne 13. 10. 2015 Vladi predlagal, »naj v najkrajšem možnem času sprejme in izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarij v romskem naselju Goriča vas, in sicer z zagotovitvijo javnega dostopa oziroma dostopa na javnem priključku.«

Ker predlog ni bil sprejet, je Varuh nato oblikoval končne ugotovitve in jih naslovil na dr. Mira Cerarja, takratnega predsednika vlade (dopis št. 10.1-16/2015-9–AD 11. 1. 2016). V zaključku tega dopisa je bilo zapisano: »V obravnavanem primeru so nesporne naslednje ugotovitve: prvič, dostop do pitne vode in sanitarij je človekova pravica, ki izhaja iz domače in mednarodne zakonodaje; drugič, prebivalcem romskega naselja Goriča vas dostop do pitne vode in sanitarij ni zagotovljen na način, kot ga določajo mednarodni in doslej veljavni standardi, kar predstavlja kršitev človekovih pravic in tretjič, človekove pravice se uresničujejo neposredno na podlagi ustave, za njihovo uresničevanje na ozemlju Republike Slovenije pa je odgovorna Vlada.

Nesprejemljivo je in z vidika mednarodnega ugleda Republike Slovenije nedopustno (posebej o tem glej priporočilo Evropske Komisije proti rasizmu in nestrpnosti o Slovenije z dne 16. septembra 2014 pod točko 110), da prebivalcem romskega naselja Goriča vas nista zagotovljeni temeljni človekovi pravici, ki sta osnovni dobrini in življenjsko pomembni predpostavki človekovega dostojanstva, pri čemer njuna zagotovitev v državi, bogati z vodnimi viri, ne bi predstavljala niti tehnično niti finančno zahtevnega projekta.

Varuh zelo kritično ocenjuje situacijo, ko večinsko prebivalstvo, vključno tudi z državo (glej 2. člen ZRomS-1) od pripadnikov romske skupnosti pričakuje civiliziranost in uspešno vključevanje v slovensko družbo ter jim zato na normativni ravni podeli celo posebne pravice (glej 65. člen Ustave RS), vendar pa se v trenutku, ko bi bilo te pravice treba uresničiti, organi lokalne samouprave in državni organi odmikajo od resnega problema, s prstom kažejo drug na drugega, na domnevno pomanjkljive predpise in na koncu celo na pripadnike romske skupnosti, ki da kršitev njihove pravice do oskrbe s pitno vodo in sanitarijami inscenirajo po nasvetih zunanjih sodelavcev. Neutemeljeno je pričakovati civiliziranost ljudi, hkrati pa istim ljudem odrekati temeljne in za večino samoumevne civilizacijske dobrine, kot sta pitna voda in sanitarije.

Varuh se pri svojem delu sklicuje tudi na načela pravičnosti. Pravičnost, svoboda in mir so cilji vsega človeštva in kot taki zapisani tudi v preambuli Splošne deklaracije človekovih pravic. Eden najpomembnejših elementov pravičnosti je uveljavljanje človekovega dostojanstva. Odrekanje temeljev človekovega dostojanstva, kot sta dostop do pitne vode in sanitarij, zato ne predstavlja le kršitve človekovih pravic, pač pa je tudi neetično in v nasprotju z načeli pravičnosti.

Na podlagi teh ugotovitev je Varuh oblikoval končno oceno, da Vlada ni storila vsega, kar je v njeni moči in pristojnosti, da bi prebivalcem romskega naselja Goriča vas zagotovila dostop do pitne vode in sanitarij, to pa po oceni Varuha predstavlja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Vlade RS bo obstajala vse dotlej, dokler sleherni prebivalec romskega naselja Goriča vas ne bo imel omogočenega dostopa do pitne vode, in sicer z zagotovljenim javnim dostopom oziroma dostopom na javnem priključku in sanitarij, lahko tudi v obliki prenosnih kemičnih WC-jev.«

Varuh o problematiki dostopa do pitne vode redno poroča v letnih poročilih - tako npr. tudi na strani 115 Letnega poročila Varha za leto 2017, v poglavju »Predlog novele ZRomS-1 je bil razočaranje«, na strani 113 istega letnega poročila pa je na Vlado naslovil priporočilo, naj čim prej poskrbi, da se bodo pripravile ustrezne pravne podlage, ki bodo pripadnikom romske skupnosti, ki živijo v nelegalnih naseljih, omogočale dejansko in učinkovito izvrševanje njihovih človekovih pravic, tj. dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike.

Dolgoletna priporočila Varuha s tega področja še niso bila uresničena.

*

Tretji odstavek 5. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1) določa: »Vlada lahko sama sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka in druge potrebne ukrepe za ureditev razmer v primeru, ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja. V tem primeru lahko vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine, prednostno pa na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti iz prejšnjega odstavka. Za pripravo in sprejem takšnega prostorskega akta se uporabi postopek, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora za skrajšani postopek.«

Varuh meni, da je nedavna smrt dojenčka v romskem naselju Goriča vas povezana (tudi) s komunalno neurejenostjo romskega naselja Goriča vas, v katerem prebivalci nimajo dostopa do osnovne infrastrukture, kot so voda, sanitarije in elektrika. Varuh meni, da komunalna neurejenost romskega naselja Goriča vas huje ogroža zdravje tam živečih pripadnikov romske skupnosti, zato

Varuh Vladi Republike Slovenije (ponovno) predlaga,

da na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZRomS-1 (ali drugi ustrezni podlagi) urgentno sprejme in izvede vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike v romskem naselju Goriča vas oziroma njenim prebivalcem na drug ustrezen način (npr. s preselitvijo) zagotovi dostojne življenjske razmere, z zagotovljenim dostopom do pitne vode, sanitarij in elektrike.

Varuh meni, da tu predlagani ukrepi štejejo za tekoče posle v smislu 115. člena URS, saj so usmerjeni v varovanje zdravja in življenja prebivalcev, to pa po naravi stvari pomeni, da so neodložljivi in nujni ter zato terjajo neodložljivo in takojšnjo intervencijo Vlade Republike Slovenije.

Za odziv na predlog prosimo do 24. 2. 2020.

Lep pozdrav,


Peter Svetina,
varuh človekovih pravic