Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Neenotna praksa obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic

Kršitelj: Ministrstvo za zdravje
Kršitev: 22. člen Ustave RS - Enako varstvo pravic
Noseča ženska

Varuh človekovih pravic je na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP)[1]zaključil z obravnavo širšega vprašanja načina obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnice iz porodnišnice, ki ga je odprl v letu 2023. Varuh je ugotovil, da je zaradi neenake prakse obveščanja patronažnih služb o odpustu porodnic iz porodnišnic kršeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije (URS)[2], zato je Ministrstvu za zdravje priporočil, da se poenoti praksa obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic. Ob tem je Varuh tudi pozval Ministrstvo za zdravje, da se za dosego izboljšanja kakovosti patronažnega varstva in usklajevanja dela med posameznimi ustanovami okrepi medsebojno sodelovanje ter se breme odgovornosti obveščanja patronažne službe po odpustu iz porodnišnice, ne prenaša na porodnice.  

* * *

V zvezi z obravnavo širšega vprašanja je Varuh vse porodnišnice zaprosil za pojasnilo, na kakšen način pri njih poteka obveščanje patronažne službe po odpustu porodnice iz porodnišnice, ali obstajajo razlike glede obveščanja patronažne službe glede na občino bivanja porodnice ter v kolikšnem času po odhodu porodnice iz porodnišnice o tem porodnišnica obvesti patronažo službo. Varuh je zaprosil tudi za podatek, ali obveščanje poteka pisno, po telefonu ali preko elektronske pošte. V zaprosilu je Varuh porodnišnice pozval tudi k navedbi razlogov, v kolikor prihaja do kakršnihkoli odstopanj. 

Po preučitvi prejetih odgovorov s strani 12 od vseh 14 vprašanih porodnišnic, pri čemer Varuh s strani Splošne bolnišnice Murska Sobota in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj (tudi po poslani urgenci) ni prejel odgovora, je Varuh ugotovil, da je praksa obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic, precej različna. V večini primerov (sedem porodnišnic) je način obveščanja patronažne službe odvisen od kraja bivanja porodnice, in sicer porodnišnice obveščajo le lokalne zdravstvene domove, nato pa patronažna služba kontaktira porodnico ter se dogovori za obisk na domu, medtem ko pa morajo porodnice, ki ne bivajo na območju, kjer se nahaja porodnišnica, same kontaktirati patronažno službo ter se dogovoriti za obisk na domu. Ob tem se Varuhu postavlja tudi vprašanje, ali so v teh primerih lahko dosledno upoštevane določbe Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Pravilnik)[3], ki kot standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice. Ob tem se Varuh sprašuje, ali je mogoče pričakovati, da bodo porodnice patronažno službo kontaktirale takoj ob prihodu domov, ko je njihova pozornost v celoti usmerjena v novorojenčka, in ali ne bi bilo ustreznejše, da bi bila ta odgovornost na pristojnih ustanovah, ki bi z medsebojnim sodelovanjem lahko izboljšale način medsebojnega obveščanja ter s tem zagotovile enotno obravnavo vseh porodnic, ne glede na območje njihovega bivanja.

Nadalje je Varuh ugotovil, da tri porodnišnice obvestijo zdravstveni dom na območju bivanja porodnice, ne glede na to, iz katerega območja porodnica prihaja (torej neodvisno od dejstva, ali porodnica prihaja iz območja porodnišnice ali iz katerega koli drugega dela Slovenije). Tovrstno prakso porodnišnic je Varuh ocenil kot primer dobre prakse, saj je s tem zagotovljena enaka obravnava porodnic ne glede na kraj bivanja.Takšni primeri dobirh praks so tudi v SB Brežice, SB Novo mesto, SB Jesenice.

Iz prejetih odgovorov dveh porodnišnic pa je Varuh ugotovil, da se morajo porodnice same dogovoriti za obisk patronažne službe, ne glede na to, iz katerega območja prihajajo. Varuh je ob tem zaznal tudi različno prakso porodnišnic, kdaj in na kakšen način obveščanje poteka – nekatere porodnišnice obvestijo patronažno službo na dan poroda oziroma naslednji dan, druge pa na dan odpusta iz porodnišnice oziroma dan po odpustu, in sicer preko interne pošte, osebnega prevzema patronažne službe ali preko navadne pošte (tudi v tem delu je torej Varuh ugotovil različno prakso posameznih porodnišnic). 

Varuh je za mnenje zaprosil tudi Ministrstvo za zdravje, ki je pojasnilo, da poenotenje načina obveščanja in digitalizacije prenosa občutljivih osebnih podatkov iz porodnišnice do patronažnih služb skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje naslavlja in ureja, pri čemer pa naj bi bile po sedanji časovnici vse aktivnosti v celoti zaključene najkasneje sredi leta 2025, s čimer naj bi podprli vse faze procesa obveščanja patronažne službe.

Varuh ocenjuje, da je glede na ugotovitve o neenakem obveščanju patronažne službe o odpustu iz porodnišnice kršeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije. Skladno s Pravilnikom opravlja patronažno varstvo zavarovancev na njihovem domu ali v lokalni skupnosti patronažna medicinska sestra, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje varovancev v določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja zavarovance k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin, pri čemer pa še posebno poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva, med katere sodijo tudi nosečnice in dojenčki.

Da je Ministrstvo za zdravje prepoznalo potrebo po enotnem načinu obveščanja patronažne službe po odpustu porodnic iz porodnišnic in da so v teku določene aktivnosti, vezane na urejanje tega področja, Varuh sicer pozdravlja, ga pa skrbi, ker se spremembe odvijajo prepočasi. Gre za izjemno pomembno tematiko varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj posledice organizacijske neurejenosti sistema običajno prizadenejo že tako  ranljive skupine prebivalstva, zato bo aktivnosti Ministrstva za zdravje v zvezi s problematiko spremljal tudi v prihodnje in terjal nujne spremembe na bolje. 9.4-48/2023


[1] Zakon o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 69/17 – uradno prečiščeno besedilo)

[2] Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a)

[3] Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/9847/9826/0067/0133/0237/03117/0431/0583/0722/0917/1547/1857/1857/1857/21162/2139/2393/23 in 125/23)

Natisni: