Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik z navedbo, da je bil 17. 12. 2015 hospitaliziran na zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice. V nedeljo, 20. 12. 2015 je želel glasovati na referendumu o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zdravnica je na njegovo prošnjo poklicala na Državno volilno komisijo (DVK), da bi mu omogočili glasovanje na zaprtem oddelku. Na DVK naj bi zdravnici pojasnili, da je rok za priglasitev te oblike glasovanja potekel. Pobudnik meni, da mu je bila kršena pravica do glasovanja na referendumu.
Ob preučitvi pobude je Varuh ugotovil, da pobudnik ni uporabil pravnih sredstev, ki jih ima na voljo v okviru 51. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). Ne glede na to smo pobudo vzeli v obravnavo, saj je nakazovala na širši problem izvrševanja volilne pravice za osebe, ki so na dan glasovanja na volitvah ali na referendumu (1) na zdravljenju v bolnišnicah, ali so (2) oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ali pa gre (3) za osebe, ki jim je bila odvzeta prostost (npr. priporniki, zaporniki in osebe pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici).
Te osebe imajo sicer možnost, da svoj glas oddajo po pošti, vendar pa 81. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki opredeljuje način glasovanja po pošti in se smiselno uporablja tudi glede vprašanj postopka izvedbe referenduma, določa, da morajo svojo namero za glasovanje po pošti ti volivci okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote sporočiti najkasneje deset dni pred dnem glasovanja.
Problem nastane v primerih, ko so osebe v institucije kot so bolnišnice, pripori in zapori nameščene v času med desetim dnem pred dnem glasovanja in samim dnem glasovanja in torej ne morejo v roku, ki ga v 81. členu določa ZVDZ, izraziti namere za glasovanje po pošti.
Varuh meni, da gre v teh primerih za sistemsko kršitev volilne pravice osebam, ki so bile nameščene v institucije in niso mogle pravočasno izraziti namere za glasovanje po pošti. Tem osebam je de facto in brez pravne podlage odvzeta volilna pravica oziroma jim volilna zakonodaja ne omogoča učinkovitega uresničevanja njihove volilne pravice.
Pri tej presoji Varuha sta pomembni zlasti dve okoliščini: 1. Osebam z namestitvijo v institucije kot so pripor, zapor ali bolnišnica, ni odvzeta volilna pravica, četudi jim je v določenih primerih lahko omejena svoboda gibanja ali celo odvzeta prostost. Volilna pravica se lahko odvzame le pod pogoji in na način, ki ga določa 7. člen ZVDZ. 2. Vsem osebam, ki jim volilna pravica ni bila odvzeta, mora država omogočiti učinkovito izvrševanje njihove volilne pravice. To izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-156/11, Up-861/11-25, v kateri je med drugim zapisano: »Volilna pravica je bistvenega pomena za vzpostavitev in delovanje temeljev učinkovite demokracije, ki jo vodi vladavina prava. Volilna zakonodaja mora zato zagotoviti njeno učinkovito uresničevanje.«
Varuh se je s tem mnenjem obrnil na Ministrstvo za javno upravo (MJU) in predlagal pripravo zakonskih sprememb, ki bi vsem osebam omogočile učinkovito izvrševanje volilne pravice.
MJU je v svojem odgovoru izrazilo strinjanje z oceno Varuha, da veljavna zakonodaja določenim kategorijam oseb neupravičeno odvzema pravico do glasovanja na volitvah oziroma na referendumih. MJU nam je v odgovoru še pojasnilo, da državni zbor že obravnava predlog novele ZVDZ, ki med drugim ureja tudi ta vprašanja. Novela zakona z dopolnitvijo 79. a člena ZVDZ osebam, ki jih je pridržala policija, ki jim je na podlagi odločbe sodišča odvzeta prostost, so v zavodih za prestajanje kazni, v bolnišnicah ali v socialnovarstvenih zavodih za institucionalno varstvo in so bili v te prostore nameščeni po roku, v katerem je mogoče zahtevati glasovanje po pošti, omogoča glasovanje na način, da jih na dan glasovanja obišče volilni odbor iz volišča OMNIA (to je volišče, na katerem lahko glasujejo volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja). Ko bo predlog novele ZVDZ sprejet, bo v takšnih primerih volilni odbor volivca obiskal v prostorih, kjer se bo nahajal, če bo najkasneje na dan pred dnem glasovanja svojo namero sporočil okrajni volilni komisiji, na področju katere bo vpisan v volilni imenik. MJU predvideva, da bo novela zakona sprejeta v letu 2016.
Sklepno je Varuh ocenil, da je bila pobuda utemeljena. Ocenili smo še, da bo predvidena zakonska sprememba omogočila učinkovito uresničevanje volilne pravice tudi osebam, ki so bile nameščene v institucije in niso mogle pravočasno izraziti namere za glasovanje po pošti. Pričakujemo, da bo zakonska sprememba sprejeta v skladu z napovedmi ministrstva. 1.5-4/2015
