Namestnik varuha Ivan Šelih se je 27. 3. 2024 v Strasbourgu v Franciji udeležil konference z naslovom Duševno bolan um: S konvencijo skladni pristopi k izvrševanju sodb v zvezi s prisilnim pridržanjem in zdravljenjem na temeljih duševnega zdravja. Dogodek je bil organiziran v okviru predsedovanja Lihtenštajna Odboru ministrov Sveta Evrope, v sodelovanju z Oddelkom Sveta Evrope za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Udeleženci so posebno pozornosti posvetili sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi s 5. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki (med drugim) določa pravico do svobode in varnosti osebam, ki so zadržane zaradi svojih duševnih motenj. Po nekaterih ugotovitvah naj bi sodna praksa ESČP v zadnjih letih na tem področju močno napredovala, prihaja pa do zastojev pri izvrševanju sodb. Zato je bil osrednji namen konference preveriti možnosti za napredek tudi na tem področju.
Po pregledu razvoja in pobud Sveta Evrope glede standardov EKČP na temo varstva oseb z duševnimi motnjami so bile obravnavane tudi (nove) formalne pravne varovalke v primeru obveznega zdravljenja oseb z duševnimi motnjami (izhajajoč tudi zadevo X proti Finski) in pomen učinkovitega zagovorništva za te osebe. Predstavljeni so bili tudi standardi Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) in izkušnje oseb, ki so bile obravnavane v psihiatričnih ustanovah ter možnosti za zmanjševanja obveznega zdravljenja in kako izvesti prehode iz institucionalne v skupnostno oskrbo.
Varuh človekovih pravic RS varstvu oseb z duševnimi motnjami že od samega začetka delovanja namenja posebno pozornost, upoštevajoč tudi standarde, ki jih določa EKČP. Varuh se je tako leta 2012 na Ustavno sodišče RS podal zahtevo za presojo ustavnosti drugega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Ta določba je določala, da je mogoče osebo z odvzeto poslovno sposobnostjo sprejeti na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda (SVZ) že samo s privolitvijo njenega zakonitega zastopnika, prav tako lahko privolitev kadarkoli prekliče le on oziroma zahteva, da se osebo odpusti. Določba je po mnenju Varuha nedopustno posegala v človekove pravice ali temeljne svoboščine, saj osebi z odvzeto poslovno sposobnostjo ni zagotavljala sodnega varstva. Varuh je ocenil, da ni skladna s tretjim in četrtim odstavkom 5. člena EKČP ter 14., 19., 22. in 23. členom Ustave RS.
Ustavno sodišče RS (US) je Varuhovi zahtevi sledilo in razveljavilo tretji stavek drugega in tretjega odstavka 74. člena (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-294/12 z 10. 6. 2015, Uradni list RS, št. 46/15 z dne 26. 6. 2015). Ugotovljeno neustavnost je z veliko zamudo odpravila prva novela ZDZdr, ki smo jo dočakali šele v lanskem letu (Uradni list RS, št. 109/2023 z 27. 10. 2023).
