Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 28. maja 2021, na obisk sprejel vodjo Regionalnega predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Srednji Evropi (UNHCR) Rolanda Schillinga in višjo sodelavko za Slovenijo Romano Zidar. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih s področju azila in beguncev ter o izzivih, s katerimi se soočajo evropske države na področju migracij.
Varuh Svetina in namestnik varuha Miha Horvat sta predstavila aktivnosti institucije Varuha človekovih pravic na področju zaščite pravic beguncev, ki jih v zadnjem letu in pol zaznamuje tudi epidemija covida-19. Tako je denimo Varuh že v prvem valu epidemije koronavirusne bolezni pozval Ministrstvo za notranje zadeve, naj navkljub ukrepom zaradi epidemije sprejema prošnje za mednarodno zaščito. Varuh namreč meni, da nastanitev velikega števila oseb v sprejemnih prostorih azilnega doma ali drugih nastanitvenih kapacitetah države lahko predstavlja tveganje za zdravje. Pristojne je tudi opozoril, da velja razmisliti o zagotovitvi dostopa do cepljenja tudi za tiste, ki niso upravičeni do polnega zdravstvenega varstva, saj je to v interesu javnega zdravja. V okviru Državnega preventivnega mehanizma Varuh človekovih pravic med drugim izvaja tudi nadzor prostorov pridržanja, zato je varuh predstavnika UNCHR seznanil tudi s svojimi ugotovitvami ob nedavnih obiskih Centra za tujce v Postojni. Poudaril je, da so posebne zaščite potrebni mladoletniki, ki so na poti brez spremstva in druge ranljive skupine.
Predstavnik (UNHCR) Roland Schilling se je dotaknil nekaterih odprtih vprašanj glede azilne in tujske zakonodaje in povedal, da je njihova naloga vodenje in usklajevanje mednarodnih aktivnosti za zaščito beguncev. Prizadevajo si, da ima vsak posameznik pravico zaprositi za azil in si poiskati varno zatočišče v drugi državi, obenem pa nudijo pomoč tudi osebam brez državljanstva.
Varuh Svetina je še povedal, da so pravne podlage za obravnavo beguncev zadostne in nas zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic. Pozval pa je k njihovi dosledni uporabi, kar zlasti pomeni, da morajo imeti posamezniki na voljo postopke, v katerih lahko svoje pravice zatrjujejo in uveljavljajo.