Namestnik varuha Ivan Šelih se je 11. - 12. junija 2019 v Skopju v Severni Makedoniji udeležil prvega sestanka mreže državnih preventivnih mehanizmov (DPM) jugovzhodne Evrope (SEE NPM Network) v letu 2019, ki ga je v okviru predsedovanja mreži in ob pomoči OVSE-ja organiziral varuh človekovih pravic Severne Makedonije v vlogi opravljanja nalog in pooblastil DPM. Srečanja so se poleg nekaterih predstavnikov Pododbora za preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (SPT) udeležili vsi člani mreže.
Namenjeno je bilo izmenjavi izkušenj pri oblikovanju politik preprečevanja povračilnih ukrepov v smislu 21. člena Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 20/2006) po katerem nobena oblast ali uradna oseba ne sme odrediti, uporabiti, dovoliti ali dopustiti kakršne koli sankcije proti nobeni osebi ali organizaciji, ker je državnemu preventivnemu mehanizmu dala resnične ali neresnične informacije, in nobene osebe ali organizacije se zaradi tega ne sme kako drugače oškodovati.
Namestnik varuha in vodja DPM Slovenije Ivan Šelih je v svoji predstavitvi udeležence srečanja seznanil, da DPM Slovenije pri svojem delu sledi politiki SPT na tem področju (Politika Pododbora za preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja o povračilnih ukrepih v povezavi s svojo nalogo izvajanja obiskov).
V okviru tega DPM sledi zlasti načelu »ne škodovati« (»do not harm«) že v okviru same priprave na obisk, kot tudi med samim obiskom in seveda tudi v poročanju. Zlasti se zdi članom DPM-ja pomembno spoštovanje načela zaupnosti in ukrepov, ki preprečujejo situacije, da bi bile osebe, ki so SPM-ju nudile informacije sploh identificirane (razen če v to same ne privolijo).
Spodbudno je, da se v praksi s pritožbami glede povračilnih ukrepov pogosto ne srečujejo. V primeru takšnih očitkov seveda takoj odreagirajo in vodstvo ustanove opozorimo na nedopustnost takšne prakse. Če bi šlo za resne očitke in bi bilo potrebno podrobnejše preiskovanje, bi zadevo lahko obravnavali individualno, to je v okviru pooblastil, ki jih imajo kot Varuh človekovih pravic. Menijo namreč, da je namen DPM predvsem preventivno delovanje, to je tudi preprečevanje povračilnih ukrepov. V primeru potrebe po preiskovanju tovrstnih očitkov, pa je očitno, da je do povračilnih ukrepov že prišlo, zato bi po potrebi lahko uporabili ukrepe, ki jih imajo na voljo po Zakonu o varuhu človekovih pravic, je povedal namestnik varuha.
Srečanje v Skopju se je po predstavitvah vseh članov mreže o strategijah in metodah dela glede preprečevanja povračilnih ukrepov zaključilo tudi s konkretnimi ugotovitvami ter priporočili, in sicer:
- DPM-ji se morajo zavedati, da se lahko v vseh "krajih pridržanja" pojavijo povračilni ukrepi in ustrahovanje. Skladno z načelom „ne škodovati“ je treba zagotovoti, da nihče ni podvržen kaznovalnim ukrepov, ker je izpolnjeval mandat DPM-a.
- Dejavnosti za povečanje ozaveščenosti bodo pomagale vzpostaviti platformo zaupanja, ki bo spodbudila vse ljudi, da bodo svobodno govorili s člani DPM-jev injim posredujejo informacije, saj bodo lahko prepričani, da načelo zaupnosti ne bo kršeno.
- Skladno s politiko SPT-ja o povračilnih ukrepih bo vsak DPM oblikoval individualno strategijo in metodologijo, kako preprečiti povračilne ukrepe in kaj je treba storiti, ko do njih pride.
