Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel se je v petek, 29. 9. 2017 v Slovenj Gradcu udeležila okrogle mize, ki jo je na temo »Boj za pravice« v sklopu Festivala drugačnosti organiziralo Društvo paraplegikov Koroške, vodil pa Stojan Rozman. Na okrogli mizi so sodelovale dr. Jasna Murgel, asist., Simona Gerenčer Pegan ter Julijana Kralj. Vsaka izmed sogovornic je predstavila svojo izkušnjo dela s posebej ranljivimi skupinami.
Dr. Jasna Murgel je kot mati dvojčkov s posebnimi potrebami osvetlila svojo pot do pravic, ki jih otroci s posebnimi potrebami imajo. Da bi drugim to pot olajšala, je pripravila Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami. Bila je tudi predlagateljica Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki je bil pred kratkim sprejet v državnem zboru.
Asis. dr. Simona Gerenčer Pegan je izpostavila gluhoslepe, ki so v našem družbenem okolju prezrti in neupoštevani, pogosto tudi zaradi nepoznavanja gluhoslepote. »Zmagala bom, ko bo gluhoslepim prizanana pravica do jezika«, je poudarila soustanoviteljica, sekretarka in strokovna vodja Društva gluhoslepih Slovenije Dlan.
Julijana Kralj je udeležence seznanila s svojo življenjsko zgodbo ob nastanku invalidnosti in z lastnimi prizadevanji za vključenost v družbo. V želji, da bi pomagala drugim z enakimi težavami, je bila soustanoviteljica Društva gibalno oviranih invalidov Slovenija Vizija, ki mu tudi predseduje.
V razpravo se je vključila tudi namestnica varuhinje, ki je udeležence seznanila z aktivnostmi Varuha na omenjenem področju. Varuh že več let terja ureditev subvencioniranja prevozov za invalidne študente, opozarja na nujne razumne prilagoditev študijskega procesa zanje. Tudi na področju stanovanjskih razmerij je ključnega pomena sprejeti popravke zakonodaje v smeri enakih možnosti za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, pereča je tudi problematika invalidnih zaposlenih, ki naj bi tako po mednarodnih aktih kot nacionalni zakonodaji bili varovana kategorija, vendar praksa kaže pogosto drugače.
Sogovornice so bile kritične glede odnosa države in družbe do invalidov ter vseh ostalih s posebnimi potrebami. Nasilje nad njimi je pogosto neodkrito in neobsojano, posebej so izpostavljene ženske in starejši invalidi.
Stanje se sicer izboljšuje, sprejeti so bili nekateri pomembni predpisi, kot so predvsem Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o osebni asistenci, Zakon o celostni obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Manjkajo pa še številni podzakonski predpisi, ki bi jih država morala čim prej sprejeti. Vsi ljudje smo enaki, zato smo kot družba odgovorni, da poskrbimo za pravice in potrebe tistih, ki sami tega ne zmorejo. Dostojanstvo vsakega posameznika pri tem je izrednega pomena, gre namreč za temeljno človekovo pravico in podstat vseh ostalih pravic, so bili enotni udeleženci dogodka.
