Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Vipavski CIRIUS primer dobre prakse, a z veliko prostorsko stisko

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 2. 3. 2020 s predsednico Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Evo Irgl obiskal Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava), ki izobražuje in usposablja otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

V Centru imajo prilagojen tako predšolski kot tudi osnovno šolski program. Izvajajo še posebni program vzgoje in izobraževanja, zdravstveno negovalni program in terapevtski program. Po mnenju varuha Svetine je Center CIRIUS Vipava primer dobre prakse celostne obravnave otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Toda opozoril je na prostorsko stisko, s katero se spopadajo v Centru.

»Ogledali smo si prostore, ki pa so, ne le  premajhni, ampak tudi zastareli in neprimerni. Otrok s posebnimi potrebami ne moremo nameščati v stare vojašnice«, je kritičen Svetina. V Centru bi potrebovali večje število nastanitvenih kapacitet, najbolj pa večjo športno in večnamensko dvorano.

"Kot predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti se ukvarjam tudi s tovrstnimi vsebinami, ki jih dobro poznam. Kot so povedali v vodstvu Ciriusa, je največja težava trenutno prostorska stiska. Veseli pa me, da je center že vrsto let dobro vpet v lokalno okolje in da so starši otrok zadovoljni z njihovo obravnavo," je povedala Irglova.

V vipavskem centru sicer skrbijo za 127 otrok, od katerih jih 36 med tednom tudi prebiva v Vipavi, 81 pa jih dnevno prihaja od doma. Nekaj otrok preko vipavske institucije obiskuje Varstveno-delovni center v Stari gori, preko 230 pa jih obravnavajo z njihovo mobilno enoto po terenu, je ob obisku povedal v. d. ravnatelja Cirius Vipava Alojzij Adamič.

Svetina je poudaril, da bo treba več narediti tudi glede odpiranja enot v lokalnem okolju, da bi lahko otroci svoje otroštvo preživljali doma, in glede deinstitucionalizacije. "Zelo sem vesel, da obstajajo take institucije in da delajo tako kakovostno, seveda s podporo, ki jim jo mora nuditi stroka," je še poudaril Svetina.

Varuh Svetina in predsednica Komisije Eva Irgl pa sta na obisku opozorila tudi na problematiko vključevanja teh otrok v lokalno okolje, ko dopolnijo 26 let oziroma, ko niso več upravičeni do vzgojno - izobraževalnega sistema. »Njihova nadaljnja obravnava je pomanjkljiva, v varstveno delovnih centrih so dolge čakalne vrste, tako so velikokrat vračajo v domače okolje, kjer so prepuščeni iznajdljivosti staršev«, je povedal Svetina. Zaživeti bi moral zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki daje možnost vključevanja oseb s posebnimi potrebami. Treba pa bi bilo tudi razmisliti, kako znotraj obstoječe zakonodaje novelirati zakon, da bodo lahko tudi VDC-ji lahko opravljali zdravstveno dejavnost in naprej peljali podporo invalidom, ki jo do takrat opravljajo zavodi," je še dejal varuh človekovih pravic.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)