Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Nedovoljen poseg ZPIZ-a v že pridobljeno pravico do pokojnine

Kršitelj: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Kršitev: 02. člen Ustave RS - Slovenija je pravna in socialna država.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je zavarovancu znižal pokojnino iz 566 evrov na 144 evrov na podlagi 38. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo. Varuh je ugotovil, da je Zavod z opisanim ravnanjem kršil določbe 38. člena Sporazuma, ki določajo, da ponovno odmerjena pokojnina ne more biti manjša od tiste, ki jo je posameznik prejemal pred začetkom postopka ponovne odmere pokojnine. Posledično je Zavod kršil tudi 2. člen Ustave RS, ki prepoveduje poseg v že pridobljene pravice. Varuh ga je zato pozval, da v morebitnih drugih zadevah, ki so primerljive z obravnavano, odpravi veljavne začasne odločbe, s katerimi se pobudnikom izplačuje le slovenska pokojnina, in izda nove začasne odločbe, s katerimi se bo določila pokojnina zavarovancev najmanj v višini tiste, ki jo je ta prejemal pred postopkom ponovne odmere.

* * *

Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je navajal, da je do marca 2016 redno prejemal od slovenskega in makedonskega nosilca pokojninskega zavarovanja polno pokojnino v višini 566 evrov. Od omenjenega datuma pa ne prejema več makedonskega dela pokojnine, ampak le slovenski del v višini 144 evrov. Pobudniku naj bi bilo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) pojasnjeno, da ima makedonski pokojninski sklad do Zavoda neplačan dolg. Dokler ta dolg ne bo poravnan, pa bo pobudnik prejemal le slovenski del pokojnine.

Varuh je ugotovil, da je bila po prvotni odločbi iz leta 1994 pobudniku s strani slovenskega nosilca pokojninskega zavarovanja odmerjena pokojnina na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je ta pridobil tako po pravnih predpisih Republike Slovenije kot tudi Republike Makedonije. Na podlagi 38. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (v nadaljevanju: Sporazum)[1] pa je Zavod v novembru 2001 začel s postopkom ponovne odmere pokojnine. Makedonski nosilec zavarovanja je v marcu 2003 odločil, da se pokojnina pobudniku v Makedoniji prizna od decembra 2001 dalje, od takrat dalje pa bo Zavod pokojnino preračunal in o tem odločil z dokončno odločbo. Zavod je dokončno odločbo pobudniku izdal februarja 2021; torej skoraj 20 let po začetku postopka preračuna pokojnine. In sicer (šele) potem ko je makedonski nosilec zavarovanja slovenskemu nosilcu zavarovanja poplačal celotno makedonsko pokojnino ter na podlagi vseh zbranih podatkov o zadevi preračuna pokojnine.

Skladno s točko b) drugega odstavka 38. člena Sporazuma[2] bi moral Zavod slovensko pokojnino in makedonsko pokojnino ter razliko med seštevkom makedonske pokojnine in slovenske pokojnine ter prvotne pokojnine nakazovati pobudniku vse dokler seštevek novo odmerjene slovenske in makedonske pokojnine ne bi dosegel višine prvotne pokojnine pobudnika, tj. v konkretnem primeru 378,05 evrov. Vendar pa makedonski nosilec zavarovanja slovenskemu nosilcu zavarovanja v obdobju med decembrom 2001 in majem 2010 ni nakazoval makedonske pokojnine skladno s točko b) drugega odstavka 38. člena Sporazuma, zato je Zavod februarja 2016 z začasno odločbo odločil o pokojnini pobudnika na podlagi 38. člena Sporazuma (konkretnega odstavka odločba sicer ne definira) in pokojnino zavarovancu odmeril v sorazmernem delu med slovensko pokojninsko dobo in celotno pokojninsko dobo v znesku 144,40 evrov od marca 2016 dalje, ki se pobudniku do izdaje dokončne odločbe izplačuje kot akontacija. V obdobju od februarja 2001 do marca 2016 se je pobudniku izplačevala pokojnina po prvotni odločbi z uskladitvami do višine 556,77 EUR na mesec v februarju 2016.

Izdaja začasne odločbe je urejena v 180. členu ZUP in določa, da »če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna«. Varuh meni, da je bila z vidika procesnega prava navedena določba v konkretnem primeru ustrezno uporabljena. Napačno pa je bilo uporabljeno materialno pravo.

Po mnenju Varuha 38. člena Sporazuma ni mogoče uporabiti za urejanje medsebojnih obveznosti med nosilcem zavarovanja ter zavarovancem zaradi neplačanih obveznosti drugega nosilca zavarovanja, za kar v konkretnem primeru, v katerem Zavod pobudniku ni plačeval pokojnine, ker ni dobil nakazil s strani makedonskega nosilca zavarovanja, tudi gre. Na slednje je opozorilo že Višje delovno in socialno sodišče v sodbi opr. št. Psp 352/2016 z dne 15. 9. 2016, v kateri je razložilo, da se »vprašanje poračuna nanaša na oba nosilca zavarovanja, ne pa na tožnika samega«. Nasprotno pa bi Zavod moral uporabiti določbe 38. člena v delu, v katerem se te nanašajo na varovano višino pokojnine zavarovanca, kateremu se pokojnina ponovno odmeri po členih Sporazuma. Sporazum namreč varuje posameznika pred posegom v višino pokojnine, ki jo je ta prejemal pred ponovno odmero s tem, da se mu do izenačitve ponovno odmerjene pokojnine in prvotne pokojnine poleg makedonske in slovenske pokojnine izplačuje tudi razlika med predhodno pokojnino in seštevkom novo odmerjene slovenske in makedonske pokojnine. Glede na navedeno Varuh meni, da je Zavod s tem, ko pobudniku v obdobju od marca 2016 do izdaje končne odločbe v februarju 2021 na podlagi začasne odločbe ni izplačeval pokojnine najmanj v višini (vsaj) 378,05 evrov, kršil določbe 38. člena Sporazuma, ki določajo, da ponovno odmerjena pokojnina ne more biti manjša od tiste, ki jo je ta prejemal pred začetkom postopka ponovne odmere pokojnine. Posledično pa je Zavod kršil tudi 2. člen Ustave RS, ki prepoveduje poseg v že pridobljene pravice. Sorazmerni delež, ki bi ga moral k pokojnini pobudnika prispevati makedonski nosilec zavarovanja, bi moral Zavod izterjati od le-tega na običajen način.

Zgoraj opisana ureditev po mnenju Varuha ni le pravno, ampak tudi moralno najustreznejša. Nepravična bi bila namreč ureditev, ki bi neuresničevanje socialnega sporazuma med državama pogodbenicama urejala v breme najšibkejše stranke, tj. individualnega posameznika. Varuh pa je pozval Zavod, da v morebitnih drugih zadevah, ki so primerljive z obravnavano, odpravi veljavne začasne odločbe, s katerimi se pobudnikom izplačuje le slovenska pokojnina, in izda nove začasne odločbe, s katerimi se bo določila pokojnina zavarovancev najmanj v višini tiste, ki jo je ta prejemal pred postopkom ponovne odmere. 9.1-22/2020


[1] Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 1. 4. 1992 do uveljavitve tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega sporazuma. V teh primerih velja dan, ko je nosilec prve države pogodbenice začel postopek, kot dan vložitve po pravnih predpisih druge države pogodbenice. Ne glede na četrti odstavek 36. člena tega sporazuma gredo tako določene dajatve od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.

[2] Če bi bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po pravnih predpisih ene države pogodbenice, bo pristojni nosilec te države pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic na ta način: upravičencu, ki je pravico do pokojnine že pridobil v eni državi pogodbenici in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi državi pogodbenici ali v neki tretji državi, bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval pokojnino, na novo odmerjeno po svojih pravnih predpisih, in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine. Za kritje morebitnega preplačila pri nosilcu prve države pogodbenice bo nosilec druge države pogodbenice svoje še neizplačane zneske pokojnine izplačeval nosilcu prve države pogodbenice, tekoče zneske pokojnine pa bo izplačeval neposredno upravičencem. O vsaki spremembi svoje pokojnine bo obveščal pristojnega nosilca prve države pogodbenice.

Natisni: