Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Pogled Varuha na institucionalno varstvo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju in razvoju

Svetovalka Varuha Ana Polutnik je na dvodnevni konferenci v okviru že petih Dni duševnega zdravja z naslovom Obravnava otrok in mladostnikov po zakonu o duševnem zdravju ter obravnava v času epidemije poudarila, da se institucija Varuha človekovih pravic zavzema za samostojnejše življenje ranljivih skupin prebivalstva s podporo v skupnosti in oskrbo v domačem okolju. »Vseeno pa se zavedamo, da otroci z duševnimi motnjami in motnjami v duševnem razvoju pogosto zaradi različnih razlogov ne morejo bivati v domačem okolju, ampak jim začasno varstvo nudijo različne institucije. Varuh ob obravnavanju zadev s področja institucionalnega varstva otrok predvsem opozarja na pomanjkljivosti v veljavni ureditvi oziroma na pomanjkljivosti v institucijah, kjer bivajo otroci skladno z veljavno ureditvijo,« je dejala.

Predstavila je nekatere ugotovitve Varuha in priporočila, ki jih člani Državnega preventivnega mehanizma podajo ob obisku institucij, kjer bivajo otroci s težavami v duševnem zdravju in motnjami v duševnem razvoju, ter omenila nekaj primerov, ki smo jih v zadnjih letih obravnavali na podlagi prejetih pobud in ki kažejo na to, da za otroke, ki imajo težje motnje v duševnem razvoju in druge pridružene težave po mnenju Varuhu velikokrat ni ustrezno poskrbljeno.

Varuh ugotavlja, da je bila Enota za intenzivno otroško in mladostniško psihoterapijo prav gotovo nujno potrebna pridobitev v sistemu obravnave otrok s težavami v duševnem zdravju. Ker pa se že od odprtja dalje soočajo s pomanjkanjem prostorov, ki bi bili namenjeni za obiske staršev in skrbnikov oziroma zastopnikov pravic oseb na področju duševnega zdravja, za izvajanje narokov v sodnih postopkih, za bolnišnično šolanje, pa se zdi nujno iskanje rešitev ob pomoči pristojnega ministrstva. Nenazadnje kapaciteta osmih postelj ne zadosti potrebam, ki so trenutno v Sloveniji na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.

Tudi v drugih institucijah, kjer bivajo otroci in mladostniki Varuh ugotavlja povečano število otrok s težavami v duševnem zdravju, ki morda ne potrebujejo zdravljenja v bolnišnici, potrebujejo pa ustrezno pomoč in obravnavo.

Predvsem pa bi bilo po mnenju Varuha treba sistemsko urediti področje institucionalnega varstva otrok s težkimi motnjami v duševnem razvoju in drugimi pridruženimi težavami, saj je na tem področju ugotovljenih največ težav. Varuh meni, da bi bilo treba te otroke in mladostnike nameščati v varovane oddelke, ki bi bili kadrovsko, prostorsko oziroma s svojimi storitvami in programi namenjeni otrokom in mladostnikom, ne pa odraslim osebam kot so varovani oddelki v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že priporočil, naj to uredi v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi, zavodi za usposabljanje, delo in varstvo ter stroko. Pozval ga je tudi, naj zagotovi pravne podlage, če naj se omejuje gibanje otrok, ki so nastanjeni v te zavode, ter preveri kadrovske normative zanje in sprejme vse potrebne ukrepe za takšno kadrovsko okrepitev, ki bo zagotavljala zadostno varnost tako uporabnikom kot tudi zaposlenim. Čeprav v Sloveniji še ni posebnega varovanega oddelka za otroke s hudimi duševnimi motnjami, naj bi ministrstvo pripravljalo določene spremembe na tem področju, predvsem v smeri opredelitve varovanih oddelkov za otroke in mladostnike v zavodih za usposabljanje in v smeri upoštevanja določb ZDZdr pri njihovi nastanitvi v varovane oddelke.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)