Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnika dr. Kornelija Marzel in Tone Dolčič ter svetovalke pri Varuhu dr. Ingrid Russi Zagožen, Ana Marija Polutnik in Sabina Dolić so v sredo, 5. 4. 2017, poslovali v Mariboru. Pogovarjali so se z 32 ljudmi, ki so ocenili, da pri uveljavljanju svojih pravic potrebujejo pomoč Varuha človekovih pravic.

Varuhinja je po srečanju s podžupanom Mestne občine Maribor mag. Zdravkom Luketičem, vodjo službe za upravno poslovanje na MOM Željko Kralj in svetovalko za odnose z javnostmi Simono Partlič, na krajši novinarski konferenci predstavila ugotovitve poslovanja.

Celotno novinarsko konferenco lahko poslušate na tej povezavi.  

Povedala je, da ni enotne rdeče niti, ki bi povezovala vse primere, s katerimi so se tokrat srečali. Gre predvsem za osebne zgodbe, v manj primerih za domnevne kršitve pravic posameznikov s strani različnih organov države. Večina ljudi išče pravni nasvet, je ugotavljala tudi namestnica dr. Kornelija Marzel. Po pogovoru z varuhinjo in njenimi sodelavci praviloma odidejo pomirjeni, čeprav njihovih povsem osebnih stisk, pri katerih ne gre za kršitve pravic s strani države, mnogokrat ni mogoče rešiti, je povedala varuhinja.

Posebej je izpostavila primer gospe, ki se je zaradi izvršbe znašla v položaju, ko ji je v pravico do dostojanstva posegla še uslužbenka banke. Pred vsemi v vrsti stoječimi za njo je uslužbenka glasno povedala, da gospa ne more dvigniti sredstev iz svojega računa, saj so ji jih zarubili. Čeprav Varuh človekovih pravic RS do zasebnega sektorja nima pristojnosti, je varuhinja vseeno opozorila, da je nujno biti v postopkih, v katere so vključeni socialno šibki ljudje, biti še posebej človeški, da se že tako bolečih stisk ljudi še ne poglablja.

Varuhinja in namestnika so ugotavljali, da je bilo tokrat precej manj socialnih primerov kot po navadi. Žal pa socialne stiske v regiji še vedno blaži možnost zaposlitve preko meje v Avstriji in ne sistematično odpravljanje brezposelnosti s strani države.

Varuhinja je skupaj s svetovalko Varuha dr. Ingrid Russi Zagožen sprejela 10 pobudnic in pobudnikov in se poleg že omenjenih primerov srečala tudi z vprašanji brezdomstva, še vedno so živimi denacionalizacijskimi postopki, primeri propadlih podjetij, družinskimi spori, primeri demence, nasilja, skratka z zelo pisano paleto zgodb. Izrazila je presenečenje, da si kljub zaostrenosti pogojev in večjemu nadzoru nekateri še vedno upajo oddajati nepremičnine v najem brez pogodbe. Srečali sta se tudi z enim od izbrisanih. Povedal je zgodbo in dejal, da mu odškodnina ne bo mogla nikoli prinesti, kar mu je izbris odnesel.

Opozorila je na primer, ko je oseba vrnila lizing hiši avto, ker več ni mogla plačevati obrokov zanj. V hiši pa naj bi nestrokovna oseba ugotovila, da avto naj ne bi bil več izpraven, zato so zoper osebo vložili tožbo, zdaj pa se pred sodišči odvijajo postopki.

Srečali sta se tudi s primeri, povezanimi z dolgotrajnostjo postopkov. Ljudje ocenjujejo, da njihov mnenje v postopkih ni bilo upoštevano, zdi se jim, da so bile kršene številne pravice, je povedala varuhinja.

V pogovorih s podžupanom, ki je varuhinjo sprejel v odsotnosti župana dr. Andreja Fištravca, s katerim sta se ob njenem prihodu sicer pozdravila, so seznanili z dobrim delovanjem humanitarnih društev, te vsebine pa so bile tudi predmet posamičnih pogovorov, je še dejala.

Znova je pohvalila javno blagajno, kjer ljudje lahko položnice plačujejo brez provizije. Kot izredno zanimiv pa je ocenila tudi antideložacijski program, ki bo začel delati v povezavi z Društvom Kralji ulice. S predstavniki občine so med govorili še o integraciji Romov, beguncev, javnih delih in drugih temah.

Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je povedala, da je s svetovalko Ano Marijo Polutnik sprejela 8 pobudnic in pobudnikov, popoldne pa jih bosta sprejeli še štiri.

Ugotavlja, da so zasebni spori pereči v vseh krajih v Sloveniji, prav tako ne mine poslovanje brez primera medsosedskega spora. Med drugim je opozorila na primer osebe, ki kljub nizki pokojnini ne zaprosi za varstveni dodatek, saj 'varuje' svojo nepremičnino za potomce. Izpostavila je primer sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju in poskusu njene razveljavitve zaradi zapleta v odnosu. Orisala je primer skupnega nakupa večstanovanjske stavbe, kateremu je prav tako botroval zaplet v odnosih. Pristal je na sodišču, ta pa dela počasi.

Zaradi zoženja upravičencev do plačila pogrebnine prihaja tudi na tem področju do stisk, je poudarila. Gospa mora plačati pogreb, denarja pa zaradi socialnega položaja nima. Zaradi priložnostnega dela je namreč pristala izven kategorije upravičencev. S primerom so že seznanili občino, ki bo občanko napotila na naslov, kjer bo lahko do določenih sredstev upravičena. Srečali Neplačevanje najemnine in odpoved stanovanjske pogodbe in težave, ki iz tega izvirajo.

Namestnica je še povedala je, da bomo pri Varuhu na podlagi opravljenih pogovorov odprli dve pobudi, in sicer v zvezi z malomarnim delom odvetnika. Razmislili bomo tudi o prijavi na Odvetniško zbornico. Tudi sicer je iz drugih pogovor mogoče razbirati, da ljudje z delom odvetnikov niso preveč zadovoljni, kar pa gre za pavšalne navedbe, Varuh nima osnove za posredovanje, je še povedala namestnica.

Posebej bomo obravnavali pobudo osebe, ki se je upokojila, o tem pa je prejela začasno odločbo, ki ji je postavila določen znesek pokojnine. Med čakanjem končno odločbo je oseba šla v osebni stečaj, končna odločba pa je določila, da je vsota pokojnine nižja, zato so izdali tudi odločbo o preplačilu obveznosti. Odpust obveznosti tako ne bi bil mogoč. Namestnica je ugotavljala, da do te obveznosti ni prišlo zaradi njegove krivde in bomo zato primer te osebe raziskali.

Namestnik Tone Dolčič in svetovalka Sabina Dolič sta dopoldne sprejela sedem pobudnic in pobudnikov. Ena se pogovora ni udeležila, niti ni sporočila, da tega ne namerava. Popoldne sta jih sprejela še štiri. Tudi on ne vidi skupnega imenovalca primerov.

Povedal je, da bomo odprli dve pobudi. Ena bo v zvezi s pritožbo zoper delo policije. Pobudnica je zatrjevala, da policija ob njeni prijavi tatvine ni reagirala. Preverili bomo, kaj se je zgodilo. Če navedbe pobudnice držijo, bi lahko šlo za kršitev postopka. V drugem primeru pa bomo preučili navedbe pobudnika, ki mu stanovanjska inšpekcija že štiri mesece ne odgovarja na vprašanja, je dejal.

Pri Varuhu ugotavljamo, da je vse bolj pereča problematika med etažnimi lastniki in upravniki zgradbe. To problematiko že obravnavamo.

Namestnik se je s svetovalko ukvarjal še s primerom prisilne hospitalizacije. Pobudo bomo lahko odprli, ko prejmemo dokumentacijo, je povedal namestnik. Zaenkrat smo v pogovoru dali nekaj nasvetov. Gre za težko vprašanje omejevanja svobode nekoga z duševno težavo, ki mora biti odločena s sklepom sodišča, ne pa z odločitvijo centra za socialno delo, kot naj bi zatrjevala pobudnica.

Namestnik in svetovalka sta prejela tudi nekaj pritožb nad delom stanovanjskega sklada. Za odprtje pobude pričakujemo dokumentacijo.