Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh opozoril na posledice nepremišljenih sprememb namenske rabe zemljišča

Kršitelj: Občina Šmartno pri Litiji
Kršitev: 33. člen Ustave RS - Pravica do zasebne lastnine in dedovanja | 03. člen ZVarCP - Načelo dobrega upravljanja

Čeprav bo občina s spremembo namenske rabe zemljišča iz kmetijske nazaj v stavbno pobudnikom omogočila legalizacijo objekta, pa je Varuh ocenil, da so škodljive posledice za pobudnike že nastale, najmanj v obliki (pre)visokega nadomestila za uzurpacijo in degradacijo zemljišča, ter zavzel stališče, da gre v danem primeru za neupoštevanje pravičnega ravnovesja med interesom pobudnikov, varovanim s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, in javnim interesom na področju prostorskega planiranja[1] ter neskladje z načelom pravičnosti.

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) so se pobudniki obrnili glede problematike obstoječe stanovanjske hiše. Zemljišče, na katerem je že stala stanovanjska stavba v tretji gradbeni fazi, so kupili leta 2006. Prodajalci so jim med drugim predložili lokacijsko dovoljenje in pravnomočno gradbeno dovoljenje, oboje izdano na Upravni enoti Litija (UE Litija) leta 1997. Leta 2014 so se vselili, v letu 2016 pa jim je bila izdana inšpekcijska odločba gradbene inšpekcije, v skladu s katero morajo kot inšpekcijski zavezanci ustaviti gradnjo predmetne enostanovanjske stavbe in do določenega roka odstraniti objekt ter vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje, saj zaradi narave gradnje (objekt je premaknjen, odmik od sosednjih zemljišč je manjši od 4,00 m) vzpostavitev pogojev, vsebovanih v gradbenem dovoljenju, ni možna in se gradnja šteje za nelegalno. UE Litija je na podlagi inšpekcijske odločbe leta 2018 izdala odločbo, s katero je odločila, da so pobudniki zavezani za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je nastala zaradi nelegalne gradnje obravnavane stanovanjske stavbe. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da objekt leži na nezazidljivem zemljišču in se pri izračunu točkuje na ta način (z višjim faktorjem kot bi se v primeru, če bi šlo za zazidljivo zemljišče).

Varuh je opravil poizvedbo pri Občini Šmartno pri Litiji (Občina) glede razloga za spremembo namenske rabe zemljišča pobudnikov iz stavbne v kmetijsko. Ta sprememba namembnosti zemljišča je namreč pobudnikom tudi onemogočila pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja (imeli so možnost kupiti dele sosednjih zemljišč oziroma pridobiti ustrezno soglasje sosedov, od katerih je njihova stanovanjska stavba premalo odmaknjena). Občina je pojasnila, da je bil Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji v letu 2013 pripravljen na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), in sicer kot prvi občinski prostorski načrt, zato v javnem naznanilu ni bila potrebna navedba vseh zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja. Nadalje so pojasnili, da je v sklopu pridobivanja mnenja s področja poselitve takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zahtevalo dosledno spoštovanje Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki med drugim določa, katero območje sodi med naselje, katero med razpršeno poselitev in katero med razpršeno gradnjo. Navedeno je Občina upoštevala pri pripravi prostorskega akta tudi v konkretnem primeru.

Varuh je naslovil poizvedbo še na UE Litija ter prejel odgovor, da razumejo težko situacijo pobudnikov, zato so tudi večkrat kontaktirali Občino v želji po rešitvi situacije. S strani Občine so dobili informacije, da se bo predmetnemu zemljišču spremenila namembnost nazaj v zazidljivo, kar bo pobudnikom omogočalo legalizacijo obstoječega objekta skladno z zakonskimi pogoji Gradbenega zakona.

 

Varuh je na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podal mnenje, v katerem je opozoril, da je Občina spremenila namensko rabo iz stavbnega v kmetijsko in sicer za zemljišče, za katero je že bilo pridobljeno pravnomočno upravno dovoljenje in zgrajen (sicer glede na lokacijsko dovoljenje nekoliko zamaknjen) stanovanjski objekt. Tako je razumeti, da niso bila upoštevana niti upravičenja, ki izhajajo iz pravnomočnih dovoljenj niti dejanska raba zemljišča. Kljub spremembi namembnosti predmetnega zemljišča nazaj v zazidljivo je Varuh poudaril, da so škodljive posledice za pobudnike že nastale, najmanj v obliki (pre)visokega nadomestila za uzurpacijo in degradacijo zemljišča, ter zavzel stališče, da gre v danem primeru za neupoštevanje pravičnega ravnovesja med interesom pobudnikov, varovanim s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, in javnim interesom na področju prostorskega planiranja ter neskladje z načelom pravičnosti.

MOP je v odgovoru povzel, da je Občina z načrtovanjem prostorskega razvoja na svojem območju ravnala v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in v okviru tega s spremembo namenske rabe v javnem interesu ni posegala v pravice iz pravnomočnih dovoljenj (lokacijskega in gradbenega), ki sta bili izdani pravnim prednikom pobudnikov, saj je bila dejanska gradnja, glede na obstoječi dovoljenji, zamaknjena. MOP je še zapisal, da je bil upravni organ dolžan pripraviti odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, skladno s petim odstavkom 157. člena Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času odločanja.

Kljub temu, da naj bi odločevalci zgolj sledili določbam veljavnih predpisov, je Varuh štel pobudo za utemeljeno, saj so okoliščine primera pripeljale najmanj do (pre)visokega nadomestila za uzurpacijo in degradacijo zemljišča. Slednje pa ni skladno z načelom pravičnosti.

 


[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-151/15-13 z dne 4. 6. 2020 in odločba Ustavnega sodišča št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020.

 

 

 

Natisni: