Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v petek, 19. 6. 2015, ob 12.30 v prostorih Državnega zbora predala Letno poročilo Varuha za leto 2014 predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milanu Brglezu. Ob tej priložnosti mu je dala tudi letno poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma.
Po predaji je v sejni sobi institucije Varuha človekovih pravic RS na novinarski konferenci z namestnikoma Tonetom Dolčičem in mag. Kornelijo Marzel predstavila glavne poudarke poročila Varuha.
Zvočni posnetek novinarske konference (MP3)
Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2014
Varuhinja je poudarila, da se kriza še vedno preveč uporablja kot izgovor za kršenje pravic, kar je nedopustno. Čas je, da preidemo od besed k dejanjem, je dejala. Človekove pravice do prirojene, prva naloga vlad pa je njihovo uresničevanje, je med drugim poudarila varuhinja.
Varuhinja je državi naložila kar 114 priporočil, čeprav večina iz leta 2013 ni uresničena. "Varuh bo vztrajal do njihove uresničitve," je dejala varuhinja in povedala, da se namerava jeseni sestati z vsakim ministrom in ministrico posebej in znova pregledati možnosti uresničitve priporočil Varuha.
Najbolj pereče področje ostaja tudi v letu 2014 področje sociale, revščina se ne zmanjšuje. Opozorila je, da je dostojanstvo ljudi prizadeto, če nimajo dela, če za svoje delo niso dostojno plačani. Stiske ljudi vse prevečkrat rešujejo humanitarne organizacije, to pa bi morala biti primarna naloga države, je še dejala. Varuhinja ugotavlja, da še vedno ni nacionalne stanovanjske strategije, vse več je brezdomcev, tudi družin bez doma. Sovražni govor pa je še preveč prisoten, sploh na spletnih forumih.
"Država se še ni opravičila izbrisanim, žrtve povojnih pobojev pa še vedno niso pokopane," je še povedala.
Uspeli smo z dvema zahtevama za oceno ustavnosti, in sicer je uklonilni zapor tisti, ki na posredovanje Varuha ni več veljven institut v sistemu, prav tako je uveljavljena posebna hramba arhivov psihiatričnih bolnišnic.
"Stanje na področju zdravstvenega varstva je bilo katastrofalno," pa je dejal namestnik varuhinje Tone Dolčič. "Niti enega zakona ali področja ni bilo, kjer bi se kar koli izboljšalo, ampak se je le še poslabševalo," je opozoril.
Ministrstvo za zdravje je bilo večji del leta brez ministra, je spomnil. Varuh po njegovih besedah predlaga vladi in državnemu zboru preučitev primernosti dela zakona o vladi, ki omogoča le začasno vodenje posameznega ministrstva. Če ni ministra, tudi ni pravega vodenja, je dejal.
Večkratna menjava ministra oz. prevzem začasnega vodenja sta povzročila škodo, saj sta močno vplivala na delovanje celotnega sistema zdravstvenega varstva, še zlasti na pravočasno pripravo normativnih podlag, ki bi omogočale odpravo pomanjkljivosti in nadaljnji razvoj, opozarjajo pri varuhu.
Dolčič je izpostavil še področje otrokovih pravic. Varuh predlaga vladi, da sistematično spremlja podpisovanje in ratifikacijo mednarodnih pogodb s področja otrokovih pravic. Ministrstva pa naj na svojem področju skušajo čim prej odpraviti ovire, ki onemogočajo ratifikacijo. Tako pričakuje, da bo protokol h konvenciji o otrokovih pravicah letos vendarle sprejet.
Namestnica varuhinje Kornelija Marzel se je osredotočila na področje mladih. Številni imajo nestalno delo, volontersko pripravništvo ni sprejemljivo, nacionalne strategije na stanovanjskem področju pa ni. Tako stanje na področju mladih ni razveseljivo, je dejala.
