Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 15. 6. 2022 v Famljah v občini Divača nagovoril udeležence dogodka Prebujenje jeseni - Kako najbolje poskrbeti za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju. Dogodek so v sodelovanju pripravili Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, Občina Divača in Varuh človekovih pravic Republike Slovenije.
Organizatorji so z dogodkom med drugim želeli opozoriti na problematiko skrbi za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, predvsem v zvezi s programi, ki so jim na voljo, ter na normative zaposlenih, ki delajo z njimi v ustanovah po njihovem 26. letu starosti, kot so varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo. Med drugim so opozorili na to, da po starosti 26. let za te odrasle praktično ni več kontinuiranega strokovnega dela. Ocenili so, da je nedopustno, da družba in stroka vlaga v razvoj in samostojnost oseb z motnjami v duševnem razvoju vse do 26. leta, potem pa so prepuščeni lastni iznajdljivosti oziroma posameznikom in organizacijam, ki jim stojijo ob strani.
Varuh Peter Svetina na dogodku med drugim poudaril pomen deinstitucionalizacije in prehod od institucionalne do skupnostne skrbi označil kot eno ključnih smeri skrbi za ranljive skupine. To državam nalaga tudi Konvencija o pravicah invalidov (sprejeta 2008). »Slovenija je še zmerom ena najbolj institucionaliziranih držav v Evropi in ima priložnost, da do 2023 proces deinstitucionalizacije okrepi in pospeši s programi iz evropskih sredstev,« je poudaril. Varuh še meni, da je prav deinstitucionalizacija odgovor na dolgoživo družbo. Je odmik od institucionalnega mišljenja v smer samostojnega življenja s podporo v skupnosti. Treba je zagotoviti kakovostno in varno oskrbo, usmerjeno na uporabnika in na njegove potrebe.
Varuh poudarja, da se človečnost družbe kaže v skrbi za najranljivejše, zato so rešitve v smeri deinstitucionalizacije pravilne. Vsak človek ima pravico do kakovostnega življenja in nihče nima pravice tega drugemu omejevati. »Pri skrbi zanje pa je nujna tudi ustrezna komunikacija, ki odganja strahove, ustrezno osvetljuje dogajanje v družbi in ozavešča ter s tem aktivno prispeva k razbijanju predsodkov in stereotipov, ki nas kot ljudi ločujejo,« je jasen varuh.
