Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Epidemija še bolj razgalila težave slovenskega zdravstva

Ob 38. slovenskem tednu boja proti raku varuh človekovih pravic Peter Svetina meni, da je pandemija koronavirusne bolezni še bolj razgalila številne težave slovenskega zdravstva, ki smo jih do zdaj ponekod bolj, drugod manj uspešno obvladovali. Pri Varuhu človekovih pravic pogosto poudarjamo, da imamo v Sloveniji kvaliteten in izobražen zdravstveni kader, a žal ne tako dobro urejen zdravstveni sistem.

»Težko si je predstavljati, s kakšnimi sistemskimi ovirami se sreča človek, ki resno zboli. Kot da že diagnoza težke in nepredvidljive bolezni za njih ne bi bila dovolj stresna, se morajo soočati še z dolgimi čakalnimi vrstami, pomanjkanjem zdravnikov in neenakopravnim dostopom do zdravstvenih storitev,« je varuh Peter Svetina poudaril na spletni slavnostni seji  Zveze in regijskih društev za boj proti raku.

Tudi na Varuha človekovih pravic se obračajo onkološki bolniki in njihovi svojci. Obravnavali smo primer bolnika z rakom, ki je po pošti dobil obvestilo, da je zaradi upokojitve zdravnika, ostal brez osebnega zdravnika. In to bolnik s težko boleznijo, ki zdravnika v takih razmerah še bolj potrebuje za potrebe spremljanja diagnoze, izdaje receptov za zdravila, napotovanja na preglede, itd. Naš pobudnik je sicer skušal najti novega zdravnika, vendar v njegovem zdravstvenem domu nihče ni sprejemal novih pacientov. »Obrnili smo se na Ministrstvo za zdravje in predlagali, da čim prej poišče začasne oziroma premostitvene rešitve, saj taki bolniki ne morejo čakati več let, da bo število zdravnikov družinske medicine skladno s potrebami. Vemo, da obstoječega problema ni možno rešiti v kratkem času. Zavedamo pa se tudi, da težava oziroma okoliščine pomanjkanja zdravnikov družinske medicine niso nastale čez noč, ampak so sad dolgotrajnega 'zapostavljanja' področja družinske medicine,« pojasnjuje varuh človekovih pravic.

Boleča resničnost, ki jo bolniki z rakom in drugimi težkimi boleznimi izkušajo iz dneva v dan, zahteva celovito zdravstveno reformo, ki bo zagotovila dostopne, kakovostne in varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije. Predvsem pa potrebujemo spremembe v smeri, da bo zagotovljeno dostopno zdravstveno varstvo vsem skupinam prebivalstva. In nad tem bo institucija Varuha človekovih pravic še naprej bdela.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)