Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se je seznanil s pismom hčerke (pobudnica) stanovalke enega izmed domov za starejše (DSO). Pobudnica je v pismu opisala težave z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe (prisotnosti zdravnika) za svojo mamo, ki biva v DSO. Pobudnica navaja, da naj bi bil zdravnik v DSO prisoten dvakrat tedensko. Dogaja pa se, da zdravnik iz različnih razlogov ni prisoten, za njegovo nadomeščanje pa ni poskrbljeno. Pobudnica nas je še seznanila, da naj bi zdravnik sicer prihajal iz bližnjega zdravstvenega doma (ZD).
Varuh je v zvezi s problematiko naslovil poizvedbe na ZD, iz katerega naj bi prihajal zdravnik, Ministrstvo za zdravje (MZ), Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) in Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zanimalo nas je, kakšni so razlogi za zdravnikovo odsotnost v ambulanti DSO, v času, ko bi tam moral biti prisoten.
ZD nas je seznanil, da ima z DSO sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Iz pogodbe izhaja, da v primeru odsotnosti zdravnika ZD ni zavezan, da bi v DSO zagotavljal nemoteno nadomeščanje, tako da bi pravočasno imenoval in zagotovil ustreznega nadomestnega zdravnika, saj z nadomestnim zdravnikom ne razpolaga. Nadomestnega zdravnika naj bi skladno s pogodbo zagotovil DSO. Če pride do okoliščin, kot so nastale v primeru pobudničine mama, ko sta odsotna oba zdravnika, se DSO obrne na urgentnega zdravnika ZD. MZ je v odgovoru Varuha seznanilo, da je odstopilo pobudo ZIRS, ZIRS pa je na podlagi tega, ker je med DSO in ZD sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju, pobudo odstopil ZZZS.
ZZZS je pojasnil, da ZD programa splošne ambulante v DSO ni želel prevzeti, saj ni imel svojega zdravnika, ki bi lahko opravljal dodatni program. ZZZS je na podlagi Varuhove intervencije opravil sestanek z direktorico ZD, obrnil pa se je tudi na direktorja DSO. Direktor je pojasnil, da se zelo trudijo že pri tem, da sploh obdržijo trenutno zdravnico. Do okoliščin, ki jih je navedla pobudnica, je prišlo zaradi načrtovanih dopustov in hkratnih nenačrtovanih bolniških odsotnosti zdravnikov.
Varuh na podlagi te in drugih pobud ugotavlja, da je pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni resen sistemski problem, ki postaja čedalje večji. To je bil tudi vzrok za situacijo, ki jo je opisala pobudnica. Težave nastanejo, ko se posamezni izbrani osebni zdravnik upokoji, nadomestnega zdravnika pa ni moč zagotoviti. Varuhovi ugotovitvi pritrjuje tudi ZZZS, ki je v svojem odgovoru opozoril še na to, da v sistemu ni zadostnega števila dodatnih zdravnikov. ZZZS zadnja leta sicer namenja dodatna sredstva za širitve timov splošnih ambulant, vendar širitve zaradi pomanjkanja splošnih zdravnikov v precejšnji meri niso realizirane.
Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno iz vidika sistemskega pomanjkanja izbranih osebnih zdravnikov, katerega posledica je otežen dostop zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev. Varuh od MZ in ostalih deležnikov pričakuje sprejem ukrepov in usmeritev v smeri omilitve, dolgoročno pa tudi rešitve težav, katerih razlog je v pomanjkanju izbranih osebnih zdravnikov. 9.7-5/2020
Težave z uresničevanjem pravice do zdravstvenega varstva kot posledica pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni
Foto galerija
(1)