Agencija EU za temeljne pravice (FRA) s sedežem na Dunaju je 3. septembra 2020 objavila poročilo “Močne in učinkovite nacionalne institucije za človekove pravice: izzivi, obetavne prakse in priložnosti”. (link: https://fra.europa.eu/en/publication/2020/strong-effective-nhris)
Varuh človekovih pravic kot slovenska nacionalna institucija za človekove pravice (NIČP) pozdravlja omenjeno poročilo, ki obravnava ustrezen razvoj, izzive glede učinkovitosti delovanja NIČP in načine za povečanje njihovega vpliva. Poročilo je objavljeno 10 let po prvi poglobljeni študiji FRA o NIČP. Obravnava države članice EU, Severno Makedonijo, Republiko Srbijo in Združeno Kraljestvo.
Poročilo izpostavlja, da so NIČP ključen del sistema varstva človekovih pravic na ravni države in da so ključnega pomena za zaščito in spodbujanje temeljnih pravic po vsej EU, čeprav njihov celoten potencial za zdaj ostaja neizkoriščen.
Iz poročila izhaja, da je v Sloveniji od vseh držav največje zavedanje o obstoju NIČP (kar 96% vprašanih). Varuh človekovih pravic je NIČP s statusom B od leta 2000, ima pa tudi mandate državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Varuh človekovih pravic je pripravljen prevzeti tudi mandat organa za monitoring po Konvenciji o pravicah invalidov – iz poročila izhaja, da to nalogo opravlja že 17 od 30 obravnavanih NHRI. Poročilo omenja tudi, da si vsaj tri države (poleg Slovenije še Belgija in Švedska) prizadevajo, da bi njihovi NIČP pridobili status A. Pododbor za akreditacijo Globalnega zavezništva NIČP (SCA GANHRI) je zaradi epidemije bolezni Covid-19 marca 2020 prestavil svoje zasedanje, na katerem bi obravnaval tudi vlogo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.
Poročilo FRA med drugim opredeljuje tudi različne načine, ki bi NIČP v EU omogočali, da bi še bolj spodbujale in varovale temeljne pravice:
Zadostna pooblastila: NIČP imajo pogosto široka pooblastila. Pokrivajo številna področja prava EU, kjer se uporablja Listina EU o temeljnih pravicah. To vključuje spremljanje temeljnih pravic, obravnavanje pritožb, preiskovanje kršitev pravic, svetovanje oblikovalcem politik ter povezovanje z drugimi organi s področja človekovih pravic na državni in mednarodni ravni. Za povečanje njihovega učinka bi se morale države članice EU, tako vlade kot parlamenti, pred odločanjem uradno posvetovati z NIČP, upoštevati njihova priporočila in odgovoriti na njihova posebna vprašanja.
Okrepljena vloga na ravni EU: EU vztrajno vključuje temeljne pravice v zakonodajo in financiranje EU in bi lahko nadalje črpala informacije iz stališč NIČP pri spremljanju izvajanja zavez o temeljnih pravicah po pravu EU, vključno s pravno zavezujočo Listino EU o temeljnih pravicah. EU bi lahko redno sodelovala z NIČP pri obravnavi vprašanj temeljnih pravic, kot sta vladavina prava ali uporaba Listine.
Skladnost s Pariškimi načeli OZN: Šestnajst NIČP v EU je trenutno v celoti skladno s Pariškimi načeli ZN o status nacionalnih institucij za človekove pravice (1993) in imajo status A po Pariških načelih - le devet pa jih je bilo skladnih leta 2010, ko je FRA objavila svoj prvi pregled NHRI. Šest držav pa ima NIČP, ki niso skladni s Pariškimi načeli, pet držav pa NIČP še ustanavlja ter si prizadevajo za akreditacijo in skladnost. Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) (link: http://ennhri.org/ ) zdaj prav tako podpira, krepi in povezuje NIČP. Vse države članice bi se morale sklicevati na takšno podporo in zagotoviti, da so njihovi NIČP v celoti skladni z načeli OZN.
Zaščita in neodvisnost: Skoraj polovica voditeljev NIČP ima pravno zaščito pred kazensko in civilno odgovornostjo. Trinajst NIČP je poročalo, da se njihovo osebje pri delu sooča z grožnjami in nadlegovanjem. Države članice morajo zaščititi NIČP, njihove člane in osebje, vključno z zakonom, ter zagotoviti njihovo popolno neodvisnost pri delu.
Raznolikost: Sodelovanje z različnimi segmenti družbe lahko pripomore k večji ozaveščenosti o pravicah in učinkovitosti NIČP. To vključuje tudi vzpostavljanje tesnejših vezi s civilno družbo ter regijami in mesti.
Ustrezni viri: Številnim NIČP še vedno primanjkuje osebja glede na njihove večstranske mandate. Države članice bi morale NIČP zagotoviti potrebne finančne in človeške vire za učinkovito izvajanje vseh njihovih nalog.
