Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Otežen dostop do bivanja na prostem gibalno ovirani pripornici

Z Ustavo je vsakomur zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva tudi med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni (23. člen URS). To vključuje tudi nastanitev, prilagojeno njegovim morebitnim omejitvam, in potrebno pomoč pri dnevnih opravilih kot tudi pomoč pri uresničevanju pravic, ki mu gredo po zakonu in podzakonskih aktih. Država je dolžna dostojno prestajanje kazni zapora in uresničevanje vseh pravic po ZIKS-1 zagotavljati tudi gibalno oviranim obsojencem. ZPKZ Ig je v primeru gibalno ovirane pobudnice pristopil k preureditvi bivalnega prostora v pritličju Zavodu, od koder ji je olajšan dostop do bivanja na prostem. ZPKZ Ig si je tudi sicer prizadeval olajšati bivanje obsojenki.


* * *

Varuh človekovih pravic (Varuh) je na Ministrstvo za pravosodje (MP) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in druge pristojne organe, naslovil že več priporočil[1], s katerimi je predlagal, da sprejmejo potrebne ukrepe, da bosta vsem zaprtim osebam, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali druge oviranosti potrebujejo dodatno pomoč, zagotovljeni primerna nastanitev v prilagojenih prostorih (v okviru zaporskega sistema ali zunaj njega) in pomoč pri vsakodnevni negi in drugi potrebni oskrbi. Kljub temu se Varuh s primeri ne povsem prilagojenih bivalnih razmer za zaprte osebe, ki takšne bivalne razmere potrebujejo, še vedno srečuje.

Tako se je na Varuha obrnila pripornica, ki zaradi bolezenskih težav ni zmogla hoje po stopnicah in se zato ni mogla vsak dan pridružiti bivanju na prostem. Nameščena je namreč bila v sobo pripora v drugem nadstropju Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig (Zavod Ig) in je bila odvisna od pomoči usposobljenih delavcev Zavoda Ig, ki so ji po stopnicah pomagali s t. i. prenosnim stopniščnim vzpenjalnikom – goseničarjem, ki je namenjen prevozu oseb skupaj z invalidskim vozičkom.

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je na poizvedbo Varuha odgovorila, da je uporaba stopniščnega vzpenjalnika načeloma preprosta, če so stopnice ravne in če je oseba, ki nadzira prevoz fizično sposobna nadzirati njegovo celotno težo ter težo osebe, ki se prevaža. Ker pa so stopnice v Zavodu Ig v določenem delu lesene in obrabljene, to terja še večjo pazljivost pri prevozu in povzroča stisko pri zaposlenih, ki nadzirajo prevoz. Zato se je za rokovanje z vzpenjalnikom usposobilo deset zaposlenih. URSIKS je potrdila, da nekajkrat v času pobudničinega bivanja na prostem ni bilo na voljo nobenega od usposobljenih zaposlenih in pobudnica ni mogla oditi na sprehod, ali pa je stopnice premagala sama s pomočjo bergel, a je kasneje tožila nad bolečinami.  Z namenom, da do podobnih težav ne bi več prišlo, je Zavod Ig aktivno pristopil k reševanju pereče problematike ter sprejel odločitev, da v pritličju uredi prostor, ki bo namenjen nastanitvi žensk, ki zaradi invalidnosti oziroma gibalne oviranosti na zmorejo hoje po stopnicah. V sobi s kapaciteto za dve osebi bodo tudi sanitarije in prha, oprema pa bo prilagojena bivanju gibalno oviranih oseb, tudi če bi te uporabljale invalidski voziček. 

Varuh po preučitvi pobudničinih navedb in povzetih pojasnil URSIKS sicer ni ugotovil, da bi Zavod Ig pobudnici namerno kršil pravico do bivanja na prostem ali da bi ta bila izpostavljena

nehumanemu ravnanju, saj si je Zavod Ig očitno prizadeval, da bi pobudnici dostop do

sprehajališča oziroma dvorišča upoštevajoč obstoječe razmere čim bolj olajšal. Kljub temu je pobudo presodil za utemeljeno, saj bivanja na prostem zaradi umestitve njenega bivalnega prostora v drugo nadstropje Zavoda Ig, njene gibalne oviranosti in zgoraj pojasnjenih razlogov na strani Zavoda Ig, pobudnica dejansko pravice do dnevnega dvournega bivanja na prostem ni mogla koristiti v obsegu, kot pripada pripornikom po prvem odstavku 213.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). 8.1-15/2022


[1]  Priporočilo št. 25 (2021), št. 19 (2015), št. 14 in 15 (2016), št. 13 (2017), št. 21 (2018) in št. 73 (2019).

Natisni: