Ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz januarja 1995 je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku. Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob spominu na to neizmerno tragično epizodo človeštva poudarja pomen skrbi za človekove pravice, ohranjanja spomina in aktivnega preprečevanje zametkov, ki lahko pripeljejo do genocida ali drugih zločinov proti človeštvu. 

»Tovrstni zločini se dogajajo mnogo prej preden smo jih sposobni dojeti. Holokavst se ni zgodil čez noč. Najprej je bilo nezadovoljstvo, pa predsodek, potem stereotip, besedno razčlovečenje, sledilo mu je fizično uničenje. Ker poznamo mehanizme pojavnosti takšnih zločinov, je naša dolžnost, da smo nanje pozorni in jih preprečimo ob samem začetku, ko se začnejo pojavljati,« opozarja Svetina.

»Pomembno je, da aktivno skrbimo za človekove pravice in vsak dan bdimo nad spoštovanjem dostojanstva slehernika. Še bolj, ko se znajdemo v najrazličnejših družbenih krizah. Takrat je več občutkov negotovosti, veča se nezadovoljstvo, povečuje nestrpnost, etika javne besede pade pod sprejemljivo raven, krepijo se negativni stereotipi do nepoznanega in množijo ciljne žrtve našega gneva. Drugačnost postane kletvica, okoliščine krize pa izgovor za nestrpnost ali celo sovražnost. Od zaničevanja do iztrebljanja je lahko zgolj korak, če ga ne opazimo in ne zaustavimo,« opozarja varuh človekovih pravic Svetina. Obračanje glave stran od kršitev pravic nekomu drugemu se lahko hitro sprevrže v kršenje naših pravic.

»Naj nam bodo mračna obdobja človeške zgodovine vsakdanji opomin, da je mogoče delovati in živeti brez škode za bližnjega, odgovorno in v spoštovanju dostojanstva slehernika,« ob spominu na holokavst še spomni varuh človekovih pravic Peter Svetina.