Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh z intervencijo pri ombudsmanu BiH pripomogel k zaščiti največjih koristi otroka

Varuh človekovih pravic z intervencijo pri ombudsmanu Bosne in Hercegovine (BiH) dosegel pospešitev postopka določitve skrbnika pri socialnem centru v BiH in s tem prispeval k zaščiti največjih koristi mladoletnega otroka.

* * *

Na Varuha se je obrnila državljanka Avstrije v zvezi z urejanjem skrbništva za njenega mladoletnega bratranca, državljana Bosne in Hercegovine, ki je bil zaradi posledic prometne nesreče na ozemlju Slovenije na rehabilitacijskem zdravljenju v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije – Soča (URI Soča). Iz pobude je izhajalo, da center za socialno delo v BiH ni odziven in zavrača ureditev skrbništva kljub dejstvu, da sta otrokova starša z notarskim zapisom skrb zanj prepustila pobudnici. Iz poslanega je bilo razvidno tudi, da je o težavah obveščen tudi ombudsman BiH.

Varuh je na podlagi pogovora s pobudnico izvedel, da ji pri urejanju zadev pomaga Center za socialno delo Ljubljana – Moste (CSD Moste), da pa težave niso povezane z ravnanjem slovenskih organov, temveč ravnanjem organov BiH. Varuh je v pogovoru s CSD Moste izvedel tudi, da je poleg neodzivnosti CSD-ja v BiH neodzivno tudi Veleposlaništvo BiH v Ljubljani, ki kljub izdani odločbi o postavitvi skrbnika za posebni primer ne uredi veljavnega osebnega dokumenta za otroka.

CSD Moste je Varuhu tudi posredoval poročilo o ugotovitvah iz katerega je izhajalo, da sta oče in mati v prometni nesreči v Sloveniji ogrozila življenje otroka, ki je utrpel resne poškodbe glave, možganov in notranjih organov. Pri obeh starših je bilo po nesreči potrjeno, da sta bila pozitivna na psihoaktivne substance in da nista poskrbela za varnost otroka. Starša sta po nesreči na CSD Moste povedala, da ne moreta poskrbeti za sina in da želita, da skrb zanj in skrbništvo prevzame pobudnica. Starša sta tudi z notarskim zapisom prenesla skrbništvo za sina na pobudnico in nista želela, da bi skrbništvo prevzela otrokova babica, ki živi v BiH, saj je zaradi starosti težko skrbela že zase.

Iz poročila je tudi izhajalo, da je pobudnica takoj, ko je izvedela za nesrečo, prišla v Slovenijo, da bi poskrbela za otroka. Ugotovljeno je bilo, da se otrok ob pobudnici popolnoma umiri in je zelo odziven na njen glas in dotike, za razliko od stikov z očetom, pri katerih je otrok izražal velik strah. Starša sta sina obiskala enkrat do dvakrat tedensko za nekaj minut, ko pa je bil premeščen na URI Soča, pa se zanj nista več zanimala. CSD Moste je v poročilu povzel aktivno vključitev pobudnice v skrb in nego otroka, na Uri Soča je bila skupaj z njim sprejeta na oddelek, saj je bilo nujno potrebno, da aktivno sodeluje v programih rehabilitacije. Pobudnica ima urejeno življenje v Avstriji in pogoje za sprejem otroka v oskrbo ter željo, da otrok ostane pri njej.

CSD Moste je še navedel, da je nesporno nujno potrebno takoj končati postopke odvzema starševske skrbi v BiH, saj sta starša s svojim neprimernim, odvisnim načinom življenja, nasiljem v partnerskem odnosu, popolnim ignoriranjem osnovnih in razvojnih potreb otroka, neomogočanjem osnovnega občutka varnosti pri otroku že v BiH in pozneje zunaj nje povzročila, da je prišlo do znatnega zaostanka v razvoju otroka in do travm, ki so bile ugotovljene s strani zdravnikov v Sloveniji. CSD Moste je zato centru za socialno delo v BiH predlagal, da se zadeva, ki traja predolgo, reši na način, da BiH takoj izda odločbo, s katero vsaj začasno za skrbnico postavijo pobudnico.

Varuh je na podlagi vseh pridobljenih informacij in predstavljenega poročila ocenil, da je CSD Moste k reševanju nastalih težav pristopil na način zavarovanja največje koristi otroka z nujnimi ukrepi za zaščito koristi otroka in je naredil vse, kar je v okviru svojih pristojnosti v dani situaciji lahko. Odločbe o skrbništvu za otroka CSD Moste ni mogel izdati, saj za to ni imel pristojnosti. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) namreč v drugem odstavku 15. člena določa, da se tujemu državljanu ali osebi brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji, začasni varstveni ukrepi odredijo po pravu Republike Slovenije in trajajo, dokler pristojna država o tem ne odloči in ne ukrene, kar je potrebno. Iz poročila CSD Moste je izhajalo, da je v BiH v teku postopek postavitve otroka pod skrbništvo, zato je CSD Moste lahko uporabil nujne varstvene ukrepe za zaščito otrokovih koristi. Ker je bil otrok v bolnišnici in tako s strani staršev ni bil ogrožen, je CSD Moste izdal le odločbo o postavitvi skrbnika za posebni primer, s katero bi pobudnica lahko uredila osebne dokumente za otroka, katerih veljavnost je potekla. Varuh je ocenil, da je CSD Moste ravnal skladno s pristojnostmi in maksimalno zaščitil otroka, poleg tega pa je vse aktivnosti peljal tudi v smeri, da se mu zagotovi ustrezna rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice, kljub dejstvu, da ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Varuh je med postopkom ugotovil, da do težav prihaja na strani organov BiH, zato je preko telefona in nato z uradnim dopisom ombudsmana BiH tudi sam obvestil o neodzivnosti njihovega centra za socialno delo ter ga prosil, da v okviru svojih pristojnosti prednostno preuči možnosti za pomoč v konkretnem primeru. Ombudsman BiH-a je Varuhu poslal kopijo poizvedbe, ki so jo posredovali na pristojni center za socialno delo v BiH.

Varuh se je s prošnjo za nujno asistenco obrnil tudi na slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in prosil, da v okviru svojih pristojnosti prednostno preuči možnost nujne asistence v konkretnem primeru v delu, ki se nanaša na izdajo veljavnega potnega lista za otroka s strani Veleposlaništva BiH.

Kmalu po poslani prošnji na MZZ je s strani CSD Moste prejel informacijo, da je otrok že pri pobudnici v Avstriji, saj je center za socialno delo BiH izdal začasno odločbo o skrbništvu, na podlagi katere je pobudnica otroka po odpustu iz URI Soča lahko prevzela v oskrbo.

Varuh je ugotovil, da je bilo s strani slovenskih organov narejeno vse, da se zaščiti največja korist otroka, in ocenil, da predstavlja ravnanje CSD Moste v konkretnem primeru dobro prakso, saj je poleg zgoraj navedenih ukrepov bil v kontaktu z zdravniki, pobudnico in pokazal izjemno skrbnost za ureditev nastalih težav. V danem primeru pa je tudi Varuh storil vse, kar je bilo v njegovi moči, pri čemer pa verjame, da je z intervencijo pri ombudsmanu BiH dosegel pospešitev postopka določitve skrbnika pri socialnem centru v BiH in s tem prispeval k zaščiti največjih koristi otroka. 21.0-8/2022

Natisni: